Ko bolečina v križu in nogah ne popusti

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / / 18:53

Bolečina v ledvenem delu hrbtenice je najpogostejša bolečina gibal pri človeku v sodobni družbi, kar lahko vpliva že na vsakdanja opravila. Delež degenerativnih bolezni ledvenega dela hrbtenice se nenehno povečuje. Asist. mag. Matjaž Voršič, dr. med., spec. nevrokirurgije, je na kratko predstavil možnost kirurškega zdravljenja teh bolezni.

Kadar se odločamo o kirurškem zdravljenju ledvenega dela hrbtenice, je potreben dober razmislek, na kakšen način bomo bolnika operirali, saj je od tega odvisen rezultat operacije, je opozoril specialist nevrokirurgije Matjaž Voršič. »Šele če konservativno zdravljenje ne pomaga in bolečina v križu in nogah vztraja ter tudi slikanje (MR, CT) pokaže utesnitev živčnih struktur ali pomembne nestabilnosti, je bolnik kandidat za kirurško zdravljenje. Z uvedbo vedno novih kirurških tehnik lahko spinalni kirurgi sedaj pomagajo veliki večini bolnikov. Z najrazličnejšimi operacijami lahko bolnikom bodisi odpravimo bodisi zmanjšamo bolečine in jim omogočimo kvalitetnejše življenje.«

V nekaterih primerih pa konservativno zdravljenje in odložitev diagnostike za neko časovno obdobje ni ustrezno, je pojasnil sogovornik. To velja za urgentna stanja, kot so poškodba, tumor, vnetne bolezni hrbtenice, močne bolečine, pojav napredujočih nevroloških izpadov v spodnjih okončinah (pareza dorzalne ali plantarne fleksije stopala in znakov t. i. sindroma caudae equine: retenca urina, sedlasta anestezija, očitna motorična oslabelost v mišicah). »Pri teh bolnikih bi lahko konservativna terapija stanje samo poslabšala, zaradi česar je potrebno hitro kirurško ukrepanje,« je opozoril sogovornik.

In kakšna je tehnika kirurškega zdravljenja? Voršič je pojasnil: »Kirurško zdravljenje simptomatskih degenerativnih bolezni ledvenega dela hrbtenice zahteva v prvi vrsti ustrezno dekompresijo oziroma sprostitev mehanične utesnitve živčnih struktur (sprostitev utesnjenega živčnega korena), če je potrebno, pa še dodatno stabilizacijo hrbtenice in morebitno korekcijo. Najpogosteje operiramo hernijo medvretenčne ploščice, ledveno stenozo ali utesnitev spinalnega kanala in nestabilnost ali ledveno listezo.« Takoj po operaciji se začne zgodnja pooperativna rehabilitacija. V tem obdobju je na prvem mestu omilitev pooperativne bolečine. V strokovni literaturi se priporoča začetek pozne pooperativne rehabilitacije štiri do šest tednov po posegu in predstavlja glavni del, ko bolnika skušajo vrniti v čim boljše funkcijsko stanje. Običajno se pooperativna rehabilitacija izvaja v obliki zdraviliškega zdravljenja, saj so znani pozitivni učinki hidrogimnastike na okrevanje, poleg tega imajo zdravilišča še več drugih naravnih faktorjev, ki ugodno vplivajo na zdravje in počutje.