Divji mustang? Arabski žrebec?

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 11. april 2018 / 08:35

Konj (1803 m) in Rzenik (1833 m) – Ni bil ne prvi ne drugi, bil je tretji, še lepši. Žrebec v Kamniško-Savinjskih Alpah. Kam iti, da bo razgledno, da ne bo obljudeno in predvsem, da bo varno?

Razgledi so vedno eden od razlogov, da se človek povzpne nekam v višave. Podoba naših najvišjih vrhov v zimski preobleki je še lepša kot v poletni, le cilje pozimi je treba prilagoditi razmeram. Tokratni vzpon nam bo postregel z enim najlepših razgledov v Kamniško-Savinjskih Alpah, pa še tako mimogrede bomo obiskali dva vrhova, od katerih je eden pozimi bistveno lažje dosegljiv kot poleti, ko je prekrit z gostim ruševjem.

Izhodišče vzpona je spodnja postaja kabinske žičnice, ki vozi na Veliko planino. Zapeljemo se proti Kamniški Bistrici in na parkirišču pri spodnji postaji žičnice parkiramo. Sledimo smerokazu za Dol oz. Planino Dol, ki nas obvesti, da nas do planine čakata 2 uri vzpona. Vzpon skozi Dolski graben v spodnjem delu ni strm, zmerno se vzpenja, a z nadmorsko višino tudi strmina narašča. Najbolj strm del poti je speljan v prijetnih okljukih, v tem delu je pot tudi vedno zasuta z listjem, zato pozor, ker nikoli ne vemo, kaj se skriva pod njim. V strmini steza kmalu začne prečiti v levo. Strmina popusti in hitro dosežemo zahodni rob Planine Dol. Dosežemo cesto in se po njej sprehodimo do smerokaza, ki nas usmeri levo proti Konju, desno pa gre markirana pot na Veliko planino. Na obeh smerokazih piše 1 ura in 15 minut. Zavijemo levo in začnemo s hojo proti gozdu, kjer se pot začne usmerjati prečno desno in hitro pridobiva višino. No, odvisno od zimskih razmer, svetujem, da imamo na nogah vsaj male dereze, odvisno pač od snežne podlage in razmer. V trenutku, ko obujemo dereze, pospravimo palice in v roke vzamemo cepin. Strmina ne popušča do razgledne točke, ki se skriva za ogromno skalo, ki jo obhodimo po levi strani. Tu pot zavije v levo in strmina malce popusti. Skozi pas ruševja se povzpnemo do roba planine Rzenik, kjer na levi strani opazimo t. i. Mlakarjevo bajto, pred seboj pa zagledamo svoja današnja cilja: levo je Rzenik, desno pa Konj. Gremo najprej na Konja. S planine nadaljujemo prečno desno proti Konju. Trenutno je celoten pas ruševja pokrit s snegom, zato je napredovanje precej enostavno, v kopnih razmerah pa tod poteka običajna markirana pot. Pot se ponekod strmo vzpne in v prečnem vzponu dosežemo glavni greben. Tu zavijemo desno, se še malce povzpnemo, nato pa po ravnem sprehodimo do glavnega vrha Konja, ki ga označuje vpisna skrinjica z žigom. Previdno v tem delu poti, saj je le ta malce izpostavljena. In razgled, ki vzame sapo. V krogu 360 stopinj so pred nami Mokrica, Kompotela, Vrh Korena, Kalški greben, Kalška gora, Grintovec, Dolgi hrbet, Štruca, Skuta, Rinke, Brana, Planjava, Ojstrica, Staničev vrh, Zeleniške špice, Dleskovška planota, Raduha, Uršlja gora … Globoko pod nami vidimo sedlo Presedljaj in oster greben Konja, a ta vzpon za zimski čas ni primeren.

Z vrha Konja malce sestopimo, nato se pa začnemo vzpenjati na Rzenik z vzhodne smeri. Rzenik je v poletnih mesecih sicer težje dostopen, saj je povsem poraščen z ruševjem. Vrh Rzenika označuje velik možic in razgled je identičen kot s Konja, le da je vrh za 30 m nadmorske višine višji. V poletnih mesecih je Rzenik dostopen tako z zahodne kot vzhodne strani, vendar je pot močno zaraščena.

Z vrha Rzenika, če razmere omogočajo, sestopimo kar direktno navzdol do Mlakarjeve bajte, od koder začnemo s sestopom proti Planini Dol, od tam pa skozi Dolski graben nazaj na izhodišče. Razmere v visokogorju so trenutno zelo zahtevne, zato previdno!

Nadmorska višina: 1833 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 3 / 5