Nujna je nova bolnišnica

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Jesenice / ponedeljek, 9. april 2018 / 12:26

Kaj imata skupnega bolnišnica v nizozemskem mestu Groningen in letošnja spoštljiva obletnica Splošne bolnišnice Jesenice? Razmislek in pobudo zdravnikov Irene Grmek Košnik in Andreja Prlje o primerljivi novi gorenjski bolnišnici, ki bo kos izzivom jutrišnjega dne. Pred sedemdesetimi leti so na Jesenicah sprejeli 2087 bolnikov na leto, danes jih bolnišnično zdravijo štirinajst tisoč.

Groningen – Mesto Groningen na severu Nizozemske ima približno toliko prebivalcev kot Gorenjska, dobrih dvesto tisoč. Velik del mesta je bil uničen ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, danes je to živahno univerzitetno mesto, na njegovih ruševinah je zrasel tudi Univerzitetni medicinski center Groningen. Prim. doc. dr. Irena Grmek Košnik, specialistka javnega zdravja na kranjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je Univerzitetni medicinski center Groningen obiskala pred nedavnim. »Kompleks stavb je med seboj povezan s prostornimi pokritimi hodniki, ki se imenujejo po nekdanjih ulicah. Bolnišnica je srce kraja in ima več vhodov. V avli imajo klopi za čakajoče, bralne luči, razstave, lekarno, recepcijo, trgovino, več restavracij, menzo, frizerja, pedikerja. Na recepciji prejmeš prijazno besedo ter kopijo načrta hodnika in klinik. Bolniške sobe so prostorne, svetle in zračne, povečini gre za dvo- in enoposteljne sobe z lastnimi stranišči in kopalnicami. Oprema je standardizirana. Tako je npr. prostor, kjer stoji bolniška postelja, posebej označen, da so razmiki med posteljami oziroma pacientova okolica ob postelji ustrezni. To je pomembno za kvaliteto bolnikove oskrbe in preprečevanje neželenih dogodkov, kot so bolnišnične okužbe. Prav gotovo so prebivalci Groningena s kvaliteto svojega življenja zadovoljni tudi na račun njihove bolnišnice,« je opisala Grmek Košnikova.

Kako pa je na Gorenjskem?

Izkušnja z bolnišnico v Groningenu in letošnja sedemdesetletnica Splošne bolnišnice (SB) Jesenice sta Ireno Grmek Košnik in ortopeda Andreja Prljo iz SB Jesenice spodbudila k razmisleku, ali bo današnja jeseniška bolnišnica še zmogla jutrišnje potrebe. »Kdorkoli je v zadnjih mesecih iskal pomoč v tej bolnišnici, je videl, da poka po šivih. Ob prizadevanjih zaposlenih in potrpežljivosti pacientov vse skupaj še nekako gre, že jutri pa ne bo več,« sta prepričana. Kar utemeljujeta s podatki: »Bolnišnica je bila zgrajena 1948 po predvojnih načrtih. Namenjena je bila sprva samo potrebam železarjev jeseniškega in bohinjskega konca, postopno je postala bolnišnica za vse Gorenjce in kar nekaj turistov. Posledično so se seveda večkratno povečale obremenitve. Če so leta 1948 v jeseniški bolnišnici opravili dvesto večjih operacij, sprejeli 2087 bolnikov in jih ambulantno pregledali 834, danes opravijo 120 tisoč pregledov, bolnišnično zdravijo 14 tisoč in operirajo okoli šeststo bolnikov! Zato so bile skozi desetletja nujne dogradnje in nadgradnje vedno korak za dejanskimi potrebami. Tudi razpoložljivo zemljišče je danes pozidano. Nadaljnji posegi brez drastičnih rušenj niso več možni. Zaposleni po najboljših močeh s prijaznostjo in osebnim pristopom omilijo prostorske in kadrovske stiske, kar jim večinoma uspeva. Včasih pa je omejitev enostavno preveč.«

Irena Grmek Košnik in Andrej Prlja sta poudarila, da so se v zadnjih sedemdesetih letih tudi na Gorenjskem bistveno spremenili standardi tako bivalnega okolja kot tudi javnih ustanov, zlasti zdravstvenih. »Zavedamo se, da Groningena ne bomo dosegli, kaj šele presegli. Lahko pa nam je vzor, kako se načrtuje prihodnost in se ne caplja na mestu. Današnja jeseniška bolnišnica ne bo zmogla že jutrišnjih potreb. Potem se bodo spet iskale hitre, izsiljene rešitve, krpanje trenutnih zagat in povzročala nepotrebna slaba volja pri bolnikih, ki imajo dovolj opravka že s svojo boleznijo.«

Preseči je treba ograje posameznih občin

Sogovornika zato Gorenjce spodbujata k skupnemu cilju, novi gorenjski bolnišnici: »Pri tem moramo preseči ograje posameznih občin, ker gre za naš skupni projekt, ki zadeva vse nas, da bomo kos izzivom in da bomo nekaj dobrega pustili zanamcem. Prav tako ne smemo videti le posamezne ustanove. Prebivalstvo se stara, potrebovali bomo tudi negovalno bolnišnico, čemur bi ob relativno zmernem strošku lahko služila današnja bolnišnica.«