Levo so Jaka Bizjak, direktorica občinske uprave Občine Tržič dr. Metka Knific Zaletelj, predstavnica vlade Jana Jenko, desno so dr. Milan Brglez, Andreja Potočnik, Zvonka Pretnar in dr. Anamarija Kejžar. / Foto: Tina Dokl

Odgovorno v skrbi za starejše

O vsebinah, ki se nanašajo na sodobne oblike oskrbe starejših, in aktualnih težavah so z gosti razpravljali v Domu Petra Uzarja v Tržiču.

Tržič – V Domu Petra Uzarja so v četrtek gostili predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza, ki je obiskal enoto Deteljica, kjer bivajo stanovalci z demenco, v nadaljevanju pa sodeloval v razpravi z vodstvom doma in drugimi gosti. Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi ter zastavljena izhodišča deinstitucionalizacije sta temi, ki bosta pomembno zaznamovali položaj starejših v bližnji prihodnosti. Direktorica Doma Petra Uzarja dr. Anamarija Kejžar je povedala, da se v domu že lotevajo deinstitucionalizacije z večjo avtonomijo stanovalcev ter povezanostjo s svojci, zaposleni pa morajo biti nujno vključeni v vse procese na odgovoren in spoštljiv način. Kejžarjeva ne pristaja na kdaj slišane očitke, da so za domove značilni hladni prostori: »Hladna institucija postane za stanovalca šele tedaj, ko ga svojci prenehajo obiskovati.«

Nekaj dejstev je poudarila Kejžarjeva. Do do leta 2030 se bo število ljudi, starejših od osemdeset let, dvignilo za 57 odstotkov. V deželah evropske kulture je danes trikrat več starega prebivalstva, kakor ga je bilo v času mladosti današnjih starih ljudi. V razvitem svetu potrebuje 25 odstotkov ljudi, ki so stari nad 65 let, pomoč pri vsakdanji oskrbi, od tega jih 15 odstotkov potrebuje sorazmerno malo pomoči, okrog deset odstotkov pa veliko oskrbe in nege. Poleg tega družina, kot jo tradicionalno razumemo, pogosto ne more več skrbeti za starejšega. Predsednica Društva upokojencev Tržič Zvonka Pretnar je omenila projekt Starejši za starejše, v katerem pri njihovem društvu sodeluje 31 prostovoljcev. A je obenem opozorila, da je treba urediti status prostovoljcev, ki pri ohranjanju socialne mreže nosijo že (pre)veliko breme.

Odločimo se že: bo starejšim bolje ali ne?

Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je poudaril, da se moramo najprej kot družba odločiti, ali bo starejšim bolje ali ne. Slovenija za področje dolgotrajne oskrbe namenja 0,9 odstotka BDP-ja, povprečje v Evropi je 1,4 odstotka. Domovi postajajo bolj podobni negovalnim bolnišnicam in ustanovam za rehabilitacijo starejših. S strategijo je zato najprej treba doreči vlogo domov in tudi neformalne oblike skrbi za starejše. Kot je še dejal, je sofinanciranje socialnovarstvene storitve pomoči na domu odvisno predvsem od dobre volje in finančnih zmožnosti posamezne občine, vprašanje pa je, kako dolgo bodo to še zmogle manj razvite občine.

Dolgotrajna oskrba ni privesek k zdravstvu

Da bi sistem dolgotrajne oskrbe moral biti samostojen in ne privesek k zdravstvu, je prepričana Zvonka Pretnar, ki bi dala več pooblastil svetom zavodov, ki imajo zagotovo več informacij kot nekdo na ministrstvu.

Kejžarjeva je povedala, da projekta Gerobus v Tržiču zaradi zgolj enega podpisa na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ne morejo spraviti v življenje. Za Gerobus je Dom Petra Uzarja iz LAS Gorenjska košarica dobil sofinanciranih 75 tisoč evrov. Cilj Gerobusa je ozaveščanje ljudi v lokalnem okolju o različnih vsebinah (preprečevanje padcev, pravice starejših ...) Pogodba za Gerobus je dvoletna, velja od začetka letošnjega leta, a izvedba zaradi manjkajočega podpisa stoji. Poslanka državnega zbora iz Tržiča Andreja Potočnik se je zavezala, da bosta to uredila z Milanom Brglezom. Ob koncu obiska je Brglez povzel: »Kot primer dobre prakse si bom zapomnil socialne pristope, ki se jih lotevajo v Domu Petra Uzarja, še zlasti pri celostni obravnavi bolnikov z demenco. Zavedati se je treba tudi vseh problemov, ki jih še imamo z dolgotrajno oskrbo, umeščenostjo domov za starejše znotraj tega, predvsem pa ne želim, da se iz domov dela zgolj specialiste za demenco. To so naloge, ki naj bi bile na ravni koncepta jasne tistim, ki bodo sestavljali naslednjo vlado.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 6. april 2009 / 07:00

Megra širi obzorja graditeljstva

Gornja Radgona - V Gorenji Radgoni se je v torek, trajal pa je do sobote, začel 22. Mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, na katerem se je na prek dva...

Objavljeno na isti dan


Bled / sobota, 6. april 2019 / 19:32

Kartica mobilnosti za blejske goste

Bled – V Turizmu Bled na pobudo lokalne skupnosti, turističnega gospodarstva in skupnosti Julijskih Alp pred začetkom letošnje poletne turistične sezone za goste Bleda uvajajo kartico mobilnosti. N...

GG Plus / sobota, 6. april 2019 / 19:31

O življenju naprednih prednikov

V krajih pod Homškim hribom so bili v obdobju med obema vojnama med bolj naprednimi pri nas, zato raziskovalcem tamkajšnje zgodovine ne manjka gradiva za razstave in knjige.

Gospodarstvo / sobota, 6. april 2019 / 19:30

Visoke cene kmetijskih zemljišč

V zadnjih štirih letih je pri kupoprodaji kmetijskih zemljišč v Sloveniji povprečna cena znašala poldrugi evro za kvadratni meter, na Gorenjskem pa je bilo povprečje štiri evre.

Gospodarstvo / sobota, 6. april 2019 / 19:30

Poziv za pravilno uporabo kemičnih pripravkov

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva uporabnike fitofarmacevtskih sredstev (FFS) k pravilni rabi teh sredstev in s tem k zmanjšanju možnih tveganj za zdravje ljudi ter z...

Kronika / sobota, 6. april 2019 / 19:30

V sredo prehitrih skoraj devetdeset voznikov

Kranj – V sredinem maratonskem nadzoru hitrosti so gorenjski policisti obravnavali 88 prekoračitev hitrosti – 46 v naselju, 22 zunaj naselja ter 20 na hitrih cestah in avtocestah. »Želeli smo, da n...