Marija Janc s soprogom Francijem in prvošolcema v narodnih nošah

Vse najboljše, Marija!

Marija Janc iz Podljubelja je desetega marca praznovala osemdeset let. Tudi s pesmijo so voščili sokrajanki, ki je daleč naokrog znana po svojem dobrodelnem in prostovoljskem delovanju.

S pesmijo Marija Ja­nc – osemdesetletnica avtorja Jožeta Megliča - Grabnovega so jubilantki vse najboljše najprej zaželeli učenci in učiteljice podružnične šole, predstavniki Sveta krajevne skupnosti in Krajevne organizacije Rdečega križa (KO RK) in vodstvo tržiškega RK pa odborniki Društva invalidov Tržič ... Druščina se je zbrala pred hišo Marije Janc, in ker ima Marija rada pesem in ples, ji je šolski zbor zapel, Fantje s treh bregov pa zaigrali. Za mlaj so poskrbeli sorodniki, slavljenka je praznovanje v krogu sorodnikov, prijateljev in ob glasbenih ritmih Fantov s treh bregov nadaljevala v dvorani Doma krajanov v Podljubelju.

Marija, dekliško Hrovat je bila rojena v Rajnovščah pri Novem mestu v kmečki družini kot četrti otrok od šestih. V Podljubelj je prišla leta 1957 za varuško v učiteljsko družino Milke in Tomaža Ahačiča. Za stanovanje in hrano v šoli je pazila njunega sina Iztoka in čistila šolske prostore. Leta 1958 se je zaposlila v BPT Tržič, kasneje je delala v Kompasu Ljubelj in do upokojitve še v tovarni Peko. V Podljubelju je spoznala Bohinčevega Francija, se poročila z njim. Imata sina in hčerko, štiri vnuke in šest pravnukov, ki oba razveseljujejo.

Marija je hvaležna vsem, ki so ji pripravili toliko pre­­senečenj za rojstni dan. Nekaj daril jo je še posebej ganilo; uokvirjen kolaž fotografij, na katerem so vsi njeni vnuki in pravnuki, črno-bela fotografija, na kateri sta skupaj z Iztokom Ahačičem, ko je bilo njemu komaj dve leti. Pa osemdeset papirnatih rožic, ki jih je »posadila« snaha v vrt, ter darilo šole, foto knjiga, v kateri je zbranih veliko spominov. Marija Janc že od leta 1987 skrbi, da ima KO RK Podljubelj dovolj članov, s katerimi pod njenim vodstvom organizirajo izobraževanja, sprejem prvošolcev v Rdeči križ, srečanja najstarejših članov organizacije. Seveda je zelo pomembna pomoč sokrajanom, ki so se znašli v stiski. Marija je v odboru RK že vse od leta 1963, kot pravi: »Že kot otrok sem imela razvit čut, da je treba ljudem pomagati.« Ta dragoceni čut ji je ostal, za dobrodelno in prostovoljsko udejstvovanje je prejela že več priznanj, tudi najvišja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Komenda / ponedeljek, 14. december 2020 / 09:00

O izzivih podeželja v Komendi

Udeleženci spletne okrogle mize so razpravljali o izzivih podeželskega okolja v občini Komenda.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 23. marec 2014 / 00:00

Slovenci peti na ekipni tekmi, Maja Vtič šesta

V Planici danes dvojni spored: žensko preizkušnjo je pričakovano dobila Japonka Sara Takanaši, na moški ekipni tekmi pa so slavili Avstrijci.

GG Plus / sobota, 22. marec 2014 / 23:47

Ob jubileju z novimi načrti

Te dni mineva 80 let, odkar so športni zanesenjaki v Planici pripravili prvo mednarodno tekmo, najlepše pa bomo jubilej proslavili z že petintridesetim finalom svetovnega pokala, ki ta konec tedna pot...

GG Plus / sobota, 22. marec 2014 / 23:46

Idiot, ruski Don Kihot

»Konec novembra, med odjugo, ob devetih dopoldne, se je vlak na železniški progi Peterburg–Varšava z vso paro bližal Peterburgu. Bilo je tako vlažno in megleno, da se je komajda svitalo; deset kora...

Kronika / sobota, 22. marec 2014 / 23:40

Nasilna do partnerk in otrok

Kranj, Jesenice – Gorenjski policisti so v zadnjem tednu zaradi nasilja v družinah obravnavali dva nasilna moška. Kranjske policiste so klicali zaradi 37-letnega nasilneža iz okolice Kranja, ki ni...

Radovljica / sobota, 22. marec 2014 / 23:39

Šobec nared že do cvetne nedelje

V kampu Šobec so po februarskem žledolomu, ki je močno poškodoval drevje, v mesecu dni odstranili več kot petsto kubičnih metrov lesa.