Marija Janc s soprogom Francijem in prvošolcema v narodnih nošah

Vse najboljše, Marija!

Marija Janc iz Podljubelja je desetega marca praznovala osemdeset let. Tudi s pesmijo so voščili sokrajanki, ki je daleč naokrog znana po svojem dobrodelnem in prostovoljskem delovanju.

S pesmijo Marija Ja­nc – osemdesetletnica avtorja Jožeta Megliča - Grabnovega so jubilantki vse najboljše najprej zaželeli učenci in učiteljice podružnične šole, predstavniki Sveta krajevne skupnosti in Krajevne organizacije Rdečega križa (KO RK) in vodstvo tržiškega RK pa odborniki Društva invalidov Tržič ... Druščina se je zbrala pred hišo Marije Janc, in ker ima Marija rada pesem in ples, ji je šolski zbor zapel, Fantje s treh bregov pa zaigrali. Za mlaj so poskrbeli sorodniki, slavljenka je praznovanje v krogu sorodnikov, prijateljev in ob glasbenih ritmih Fantov s treh bregov nadaljevala v dvorani Doma krajanov v Podljubelju.

Marija, dekliško Hrovat je bila rojena v Rajnovščah pri Novem mestu v kmečki družini kot četrti otrok od šestih. V Podljubelj je prišla leta 1957 za varuško v učiteljsko družino Milke in Tomaža Ahačiča. Za stanovanje in hrano v šoli je pazila njunega sina Iztoka in čistila šolske prostore. Leta 1958 se je zaposlila v BPT Tržič, kasneje je delala v Kompasu Ljubelj in do upokojitve še v tovarni Peko. V Podljubelju je spoznala Bohinčevega Francija, se poročila z njim. Imata sina in hčerko, štiri vnuke in šest pravnukov, ki oba razveseljujejo.

Marija je hvaležna vsem, ki so ji pripravili toliko pre­­senečenj za rojstni dan. Nekaj daril jo je še posebej ganilo; uokvirjen kolaž fotografij, na katerem so vsi njeni vnuki in pravnuki, črno-bela fotografija, na kateri sta skupaj z Iztokom Ahačičem, ko je bilo njemu komaj dve leti. Pa osemdeset papirnatih rožic, ki jih je »posadila« snaha v vrt, ter darilo šole, foto knjiga, v kateri je zbranih veliko spominov. Marija Janc že od leta 1987 skrbi, da ima KO RK Podljubelj dovolj članov, s katerimi pod njenim vodstvom organizirajo izobraževanja, sprejem prvošolcev v Rdeči križ, srečanja najstarejših članov organizacije. Seveda je zelo pomembna pomoč sokrajanom, ki so se znašli v stiski. Marija je v odboru RK že vse od leta 1963, kot pravi: »Že kot otrok sem imela razvit čut, da je treba ljudem pomagati.« Ta dragoceni čut ji je ostal, za dobrodelno in prostovoljsko udejstvovanje je prejela že več priznanj, tudi najvišja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 25. avgust 2019 / 12:39

S pokrajinami do skladnega razvoja

Pokrajine so nujno potrebne za funkcionalno in fiskalno decentralizacijo države, meni Rok Šimenc, direktor BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije Gorenjske.

Objavljeno na isti dan


Šenčur / sreda, 24. julij 2024 / 18:18

Ribe poginile zaradi vročine

Pred dnevi so domačini v zadrževalniku Srednja vas v občini Šenčur opazili več poginulih rib.

Nasveti / sreda, 24. julij 2024 / 18:16

Borovničeva pita

Borovničeva pita, obogatena z osvežilno skutno-jogurtovo kremo, je primerna za vse priložnosti. Še posebej prija poleti, ko so na voljo sveže borovnice in ko se priležejo lahke sladice.Za pr...

Izleti GG / sreda, 24. julij 2024 / 18:15

Med tradicijo in sodobnostjo (3)

Severni Vietnam slovi po zalivu Ha Long in gorah. Najprej sva se podala v višavje, na dvodnevni pohod po obronkih gorovja Hoang Lien Son v okolici Sape, glavnega mesta pokrajine Lao Cai, ki leži po...

Preddvor / sreda, 24. julij 2024 / 15:04

Osvežitev v jezeru Črnava

Na najbolj vroč poletni dan minulega tedna smo se ob skoraj 37 stopinjah Celzija hladili v jezeru Črnava v Preddvoru. Zaradi reke, ki prihaja iz gora, je jezero prijetno hladno.

Gospodarstvo / sreda, 24. julij 2024 / 15:03

Poziv k pregledovanju gozdov in ukrepanju

Gozdarska inšpekcija poziva lastnike, da zaradi nevarnosti širjenja podlubnikov pregledujejo gozdove in posamezna drevesa v urbanem okolju.