Carski praženec

Salzburg, Mozartovo rojstno mesto, slovi tudi po rojaku iz 20. st. Herbertu von Karajanu, znamenitem dirigentu, ki je nenehno težil k popolnosti zvoka, naj je bilo to z berlinskimi ali dunajskimi filharmoniki ali s pevci in orkestri znamenitih opernih hiš ali z brezštevilnimi turnejami po vsem svetu. Bil je svojevrsten genij, o katerem so govorili, da je »mag zvoka«. Karajani so grškega rodu, na Saškem je bil Herbertov prapraded, veletrgovec z bombažem, povišan v plemiški stan z dednim nazivom.

Letos mineva sto deset let od rojstva Herberta von Karajana, ki je kot mlad glasbenik z interpretacijami Richarda Wagnerja zaslovel v času nacizma, postal je »čudež Karajan«. Po novejših raziskavah naj bi bila njegova mama Slovenka, Marta Kosmač, katere oče Mihael Kosmač je bil doma v Mojstrani.

Čeprav mu nekateri očitajo plehkost klasike, Karajan še vedno velja za enega najboljših dirigentov 20. st. in je menda edini, ki je prodal tristo milijonov nosilcev zvoka s klasično glasbo.

V Avstriji so po prvi svetovni vojni ukinili plemiške nazive in tako je tudi Karajan izgubil svoj »von«. Vendar je vztrajal pri njem z grožnjo, da v Avstriji pač ne bo dirigiral. Ostal je »von«, ki je veljal za umetniški pridatek.

Sledeč svoji karieri je Karajan dirigiral tudi v zasedenem Parizu. Prvi povojni koncert je imel 1946 na Dunaju, nato pa so mu ruske zavezniške sile prepovedale, da bi deloval kot dirigent. 1947 je prepoved ugasnila. 1955 je sklenil pogodbo z znamenito berlinsko filharmonijo o dosmrtnem vodenju tega ansambla. Poletne Salzburške slavnostne igre so po njegovi zaslugi 1967 dobile še izjemno kvaliteten velikonočni festival. Na svojem posestvu v Anifu, nedaleč od Salzburga, je imel snemalni studio, ki mu ni bilo para.

Maestro kovinsko modrih oči je sprva govoril o berlinskih filharmonikih kot o veliki družini, glasbeniki pa o njem kot človeku, ki vsakomur prisluhne. Sčasoma pa so Karajanove zahteve postale prehude. V osemdesetih letih je postalo stanje zelo napeto, prihajalo je do nesoglasij tudi z berlinsko mestno oblastjo … Karajan je po skoraj petintridesetih letih vodenja filharmonikov aprila 1989 zagrenjen odpovedal sodelovanje iz zdravstvenih razlogov … 16. julija istega leta mu je nit življenja presekal srčni infarkt.

Salzburg ni le umetniška, je tudi kulinarična skušnjava.

Carski praženec – po receptu Johanna Laferja

Za 4 osebe potrebujemo: 200 ml mleka, 120 g moke, 1 ščep soli, 1 žlico kisle smetane, 80 g sladkorja, 4 rumenjake, 4 beljake, 2 jajci, 50 g masla, 15 g rozin, 1 žlico ruma in še enkrat 50 g masla.

Pečico ogrejemo na 220 °C. Mleko, moko in sol zmešamo v gladko testo in dodamo kislo smetano. Beljake s 50 g sladkorja stepemo v trd sneg. Rumenjake in celi jajci počasi vmešamo v testo in na koncu počasi dodajamo sneg. V pekaču raztopimo maslo, da se speni, vlijemo vanj testo, pokrijemo pekač in pečemo v pečici 15–18 minut.

Ko je praženec zlato rumen, ga na grobo raztrgamo z vilicami, posujemo s preostalim sladkorjem in dodamo majčkene kosme masla. Ponudimo s čežano ali brusnicami.

Pa dober tek!