Novinarji tudi sprašujemo

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 24. marec 2018 / 14:12

Ni še dolgo, ko mi je eden od znancev malce porogljivo očital, da smo novinarji ljudje, ki se spoznamo na vse. Spoznamo se na gospodarstvo, politiko, zdravstvo, šolstvo, kulturo, šport, na kmetijstvo in celo na vzgojo otrok. Seveda nisem bila tiho. Biti tiho pač ni cenjena novinarska lastnost. Skušala sem pojasniti, da novinarji še malo nismo čudežna bitja, da marsičesa ne vemo, da pa imamo prav posebno potrebo, če ne celo lastnost, da radi sprašujemo. Da sprašujemo več kot drugi, da se ne zadovoljimo s prav vsakim površnim odgovorom in da nas zanima marsikaj. Dostikrat nas stvari malo ali komaj kaj zanimajo zaradi nas samih. Sprašujemo zato, ker imamo bralce, poslušalce ali gledalce, ki jih zanimajo določene teme, ki jim jih skušamo pojasniti.

Lahko bi rekla, da je v našem opisu del in nalog med prvimi zapisano spraševanje. Zato vedno sprašujemo. Sprašujemo o načrtih podjetij, vzrokih in posledicah političnih odločitev, nesrečah, boleznih, obrezovanju sadja, novostih pri komunali, gledaliških predstavah, uspehih in tudi porazih. Naša vprašanja so za sogovornike lahko prijetna, malce manj prijetna ali celo neprijetna. Zlasti v zadnjem času sem večkrat naletela na očitek, zakaj postavljam neprijetna vprašanja, če vendarle živimo v času, ko moramo biti zgolj pozitivni in tako tudi razmišljati.

Na žalost pa življenje ni vedno pozitivno. Giblje se od zmag do izenačenih rezultatov in porazov. Ni še dolgo, ko mi je eden od novinarskih kolegov navrgel, da je najlaže pisati o športu. Tu ni treba velikih besed. Če nekdo zmaga, če doseže odličen izid, poročaš o tem. Če je poražen in izgubi, pač poročaš o porazu.

A ni vedno tako. Navijače, sponzorje in še koga zanimajo vzroki, tudi vzroki za poraze. So to poškodbe, slabe priprave, je zgolj slab dan ... In novinarji smo tu zato, da vprašamo. Tistim, ki odgovarjajo, so vprašanja lahko všeč ali ne. Eno od pravil novinarstva je namreč tudi, da ni neumnih vprašanj, neumni so lahko samo odgovori.

Na to pravilo pa tudi na dejstvo, da vsak napad na novinarje, fotoreporterje in snemalce pomeni napad na javnost, sem se znova spomnila, ko sem zadnje dni poslušala polemike glede nedopustnega odgovora športnega direktorja NK Maribor Zlatka Zahoviča na profesionalno novinarsko vprašanje. Zato novinarji te dni ne le sprašujemo – ampak tudi protestiramo. Saj uporaba nasilja, tudi verbalnega, pomeni napad na svobodo obveščanja in javne besede. To pa sta za naše delo še vedno najpomembnejši vrednoti.