Najprej Naš razred

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 24. marec 2018 / 16:49

Tik pred začetkom letošnjega Tedna slovenske drame bo v Prešernovem gledališču še en velik dan – premierno bodo uprizorili kontroverzno dramo Naš razred slovitega poljskega dramatika Tadeusza Słobodzianeka.

Kranj – Z uvodno predstavo Zrno soli avtorice in režiserke Nede Rusjan Bric v koprodukciji Prešernovega gledališča in Narodnega pozorišta Tuzla se bo prihodnji torek v Kranju začelo najbolj gledaliških dvanajst dni v letu, toliko bo namreč uradno trajal 48. Teden slovenske drame. Več kot primerna »predigra« v gledališko dogajanje pa bo že to soboto premiera drame Naš razred poljskega dramatika Tadeusza Słobodzianeka. Predstava je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča, Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra iz Ljubljane, režijo pa so tokrat zaupali režiserki mlajše generacije Nini Rajić Kranjac. Premiere se bo udeležil avtorjev rojak poljski veleposlanik v Sloveniji Paweł Czerwiński.

»Naš razred je takšna ''orenk'' predstava, kot bi rekli pri nas na Gorenjskem. Zahteva veliko dela in napora, ekipa že precej časa močno gara,« je na novinarski konferenci povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček, direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič pa je dejal, da se je besedila sprva branil, saj mu tematika ni bila blizu po branju pa je spoznal, da besedilo ponuja številne iztočnice za razmišljanje. »V zadnjih desetih letih se me nobeno dramsko besedilo v resnici ni tako dotaknilo kot prav Naš razred, v katerem v ospredje stopajo človeške zgodbe.«

Besedilo drame Naš razred spremlja skupino sošolcev – pet Poljakov in pet Judov – od leta 1939 vse do našega časa. Sledimo jim skoraj šestdeset let, koliko časa je odvisno od dolgosti posameznikovega življenja. »Njihove usode so na nenavaden in krut način prepletene, kot je nenavadno in kruto lahko življenje vsakega izmed nas,« razmišlja dramaturginja predstave Marinka Poštrak, prepričana, da je prišel čas za razkritje, kako diktature vplivajo na ravnanja ljudi in kako v njih sprožijo tisto, kar bi sicer ostalo skrito. »Prihaja do brutalnih obračunavanj, do eskalacije dolgo zatajevanih čustev in osebnih zamer, kar se v okoliščinah neke normalne demokracije, kakršne morda sploh ne poznamo več, ne bi nikoli zgodilo.«

Predstava je režijsko in igralsko izjemno zahtevna. V njej igra večji del domačega gledališkega ansambla. »Gre za dramo konstantnih nemirov, ki se začnejo že v obdobju otroštva z drobnimi nesoglasji v razredu, nadaljujejo z izpovedmi prvih ljubezni, razlikovanji zaradi vere in družbenega statusa …« pojasnjuje režiserka Nina Rajić Kranjac in dodaja, da vse to v človeku inicira konstantni boj za preživetje, ne glede na posledice, ki bodo nastale v življenju nekoga drugega, četudi sošolca ali prijatelja. Predstava je tako na Poljskem kot v tujini vzbudila veliko zanimanja. Naš razred v luči zločinov, ki se niso dogajali zgolj na Poljskem, temveč povsod po svetu, pomeni klic k razumevanju med narodi, željo po strpnosti in prijateljstvu. »Besedilo se izogiba moraliziranju, a zelo pronicljivo govori o bitkah v samem človeku. Človek nikoli ni samo dober, vprašanje je, v katerih okoliščinah in kdaj zavzema pozicijo rablja ali žrtve,« zaključuje Nina Rajić Kranjac, ki v predstavi to odločitev prepušča gledalcem.