Pogajalci so si vse bližje
Socialni partnerji, ki usklajujejo stališča do zakona o delovnih razmerjih, so na dvodnevnih pogajanjih na Brdu že prišli do določenih rešitev.
Brdo pri Kranju - Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je na novinarski konferenci med pogajanji konec tedna izrazila zadovoljstvo zaradi napredka pri usklajevanju zakona. Socialnim partnerjem je skupni cilj večja zaposljivost, je dejala ministrica, uskladili pa so se glede določil o vodilnih delavcih, projektnem delu, delu prek polnega delovnega časa in postopkih pri odpovedi delovnega razmerja. Dušan Rebolj iz sindikata Pergam je menil, da so partnerji prvič po dolgem času dosegli konstruktiven dialog in se približujejo soglasju ter možnosti, da gre zakon usklajen v parlament. Glede zaposlitve za določen čas je dejal, da je možno dopustiti, da ta traja dlje kot dve leti, vendar naj ima zaposleni sklenjeno pogodbo za delovno razmerje za ves čas trajanja projektnega dela. Boris Mazalin iz Konfederacije sindikatov 90 pa opozarja na nedefiniranost pojma projektno delo, ki bi ga utegnili delodajalci zlorabiti in vsako novo zaposlitev opredelili kot projekt, da bi lahko zaposlovali za določen čas. Pri odpravninah ostajajo socialni partnerji na različnih bregovih. Ali delavcu, ki izgubi službo v enem podjetju in po posredovanju zavoda za zaposlovanje preide v drugo z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, pripada odpravnina? V sindikatih dopuščajo možnost, da je v takem primeru ne dobi, vendar pa naj bi se prenesla v poseben sklad, je dejal predsednik sindikalne konfederacije Neodvisnost Drago Lombar. V sindikatih tudi ne nasprotujejo, da delavec odpravnino izgubi, če noče sprejeti ponujenega ustreznega dela. Usklajujejo se še glede nadurnega dela: sindikati soglašajo z možnostjo, da se v primeru želje delavca kvota ur poveča na 210, delodajalci pa želijo 240 ur, češ naj se delavcu, ki želi zaslužiti, to tudi omogoči.
Predsednik združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Milan Škapin je previden glede odpravnin, češ da mora biti ljudem cilj zaposlitev in ne odpravnina kot temeljni motiv. Jože Smole iz Gospodarske zbornice Slovenije je izrazil zadovoljstvo nad strokovnimi predlogi ministrstva, ki upoštevajo tudi predloge ekonomsko socialnega sveta, poudaril pa je, da cilj delodajalske strani ni zniževanje pravic delavcev, kakor jim očitajo, pač pa povečanje možnosti za podjetja in prožnejši trg delovne sile. Nad dosežki pogajanj so manj navdušeni kot sindikati (slednji niti med seboj niso usklajeni), kljub vsemu pa izražajo optimizem glede pogajanj o še neusklajenih delih zakona. Veseli jih, da bo zakon odprl možnost fleksibilnejšemu zaposlovanju tudi za vrsto dela, ne le za delovno mesto, da prinaša projektno delo in da omogoča tudi gibljivejše zaposlovanje vodilnih delavcev. Ministrici Cotmanovi pa obe strani priznavata aktivnejšo vlogo v pogajanjih, po mnenju Borisa Mazalina je prejšnji minister ta pogosto blokiral.