Električni avto, zakaj pa ne?

Besedilo: M. P.
Kategorija: Avtomobilizem / ponedeljek, 19. marec 2018 / 10:24

Mednarodni avtosalon, ki je v Ženevi potekal do konca tega tedna, je spet prinesel kup novosti tudi na področju elektrifikacije avtomobilov. Rast cen fosilnih goriv in čedalje večja skrb za okolje sta kljub vedno boljšemu izkoristku motorjev na notranje izgorevanje razloga, da je na trgu čedalje več električnih avtomobilov.

Delež električnih avtomobilov v Sloveniji je sicer še vedno zanemarljiv. Po podatkih je bilo leta 2017 v Sloveniji prodanih 315 električnih vozil. Število prodanih avtov je odvisno od subvencij Eko sklada, ki znaša 7.500 evrov. Brez te pomoči bi se krog zainteresiranih zagotovo zmanjšal. Do subvencije so upravičena vsa vozila brez izpustov ogljikovega dioksida ali izpusti, nižjimi od petdeset gramov ogljikovega dioksida na kilometer.

Velika večina voznikov danes še vedno ne razmišlja o nakupu električnega avtomobila. Polnjenje doma ne pride v poštev, ker traja celo večnost. Veliko hitreje se avto polni na javnih polnilnicah. Eden zmogljivejših električnih avtov, ki letos prihaja na slovenske ceste, hyundai kona se bo po podatkih na hitrih stokilovatnih polnilnicah polnil le 55 minut, na klasični 7,2-kilovatni polnilnici devet ur in štirideset minut na domači vtičnici pa seveda primerno dlje.

Polnilne postaje na Gorenjskem

Število javnih polnilnic se je v zadnjih letih močno povečalo, danes jih je v Sloveniji okoli tristo. Električna energija je na polnilnicah za zdaj še večinoma brezplačna, a tudi to se bo spremenilo. V Gorenjskih elektrarnah, ki so na Gorenjskem postavile deset lastnih javnih polnilnic, podobno število pa so jih postavile še v sodelovanju z nekaterimi gorenjskimi občinami, na primer napovedujejo, da bodo v drugi polovici leta začeli uporabnikom polnjenje testno zaračunavati. »Naših deset polnilnic je za zdaj brezplačnih, predvsem z namenom promoviranja e-mobilnosti, saj je namreč na Gorenjskem šele okoli štirideset električnih avtomobilov. V dosedanjem projektu postavitve mreže električnih polnilnic smo prejeli tudi nepovratna evropska sredstva, prek zaledne pisarne smo spremljali delovanje polnilnih postaj in zagotavljali interoperabilnost. Polnilne postaje so bile do zdaj odprte za vse, v kasnejši fazi pa jih bomo začeli tržiti. V drugi polovici leta bomo tako začeli s testnim zaračunavanjem. Za začetek bo verjetno strošek registriranih komitentov znašal približno deset evrov na mesec, kar bo še vedno zelo nizek strošek glede na ostale motorske pogone,« je napovedal direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman.

Njihove polnilne postaje so sicer 22-kilovatne, kar v praksi pomeni, da se avto iz ničle do polne vrednosti napolni v dveh do treh urah. »Te polnilnice so stroškovno optimalne, kar se tiče polnilne moči in cene. V Gorenjskih elektrarnah smo se namreč osredotočili na lokacije, kjer se uporabniki zadržujejo dlje časa, to so na primer trgovski centri, središča mest in turistične lokacije, kjer čas polnjenja ni tako kritičen. DC-polnilnice, ki so ob avtocestah, pa so neprimerljivo dražje. Tam so pač postanki krajši, za petnajst do dvajset minut, tako da na petdesetkilovatni polnilnici v tem času napolniš električni avtomobil za nadaljnjih sto do 150 kilometrov vožnje. Tega naše polnilnice ne omogočajo, za sto kilometrov je potrebnega približno eno uro polnjenja,« je razložil.

Javne polnilnice postavljajo vsa elektroenergetska podjetja v Sloveniji, največ jih je seveda v Ljubljani postavil Elektro Ljubljana, dodaja Ažman. »Postavitev mreže električnih polnilnic trenutno zahteva precej večja vlaganja od končnega iztržka. V Gorenjskih elektrarnah smo si lani, kot že rečeno, nekoliko pomagali z delnim sofinanciranjem iz evropskega projekta in računamo, da se bo sčasoma povečalo zanimanje oz. število komitentov in bomo začeli pokrivati stroške postavljene infrastrukture.

Polnilne postaje so lahko povsem odprte za uporabnike, sicer pa je za polnjenje potrebna kartica ali predhodna registracija preko spleta. »Pri nas zdaj v prvi fazi zahtevamo registracijo pri polnjenju, ki je še vedno brezplačno, nato bomo uporabnike, ki uporabljajo našo infrastrukturo, obvestili, kdaj bo ta storitev postala plačljiva. Poslali jim bomo pogodbe, računamo, da jim bomo sprva zaračunavali mesečni pavšal. Sicer je možno tudi zaračunavanje po času polnjenja, kar pride v poštev ob večji zasedenosti polnilnih prostorov,« je še razložil Ažman.

Pogled naprej

Popolna elektrifikacija je še daleč. Osnova bodo zmogljivejši avtomobili z večjimi dosegi (nissan leaf z enim polnjenjem obljublja 378-kilometrski doseg, hyundai kona pa kar 470-kilometrskega, s čimer se uvršča med bolj uporabne avtomobile na elektropogon), zlati pa tudi primerno razvejana in močna infrastruktura. Polnilnica bo morala biti na vsakem parkirnem mestu, elektro omrežje pa bo moralo prenesti ogromne količine nenadne energije. Ob tem se poraja vprašanje, kakšne bodo cene energije, ko bo večina začela uporabljati električni avto. Upravičeno lahko sklepamo, da bodo zrasle in takrat si bomo želeli novih oblik prevoza.