Bela šivilja

Tako so v Nemčiji na začetku 18. stoletja rekli ženskam, ki so šivale predvsem belo perilo, belo posteljnino, bele prte, skratka vse, kar je bilo belega … In tak preprost, nevznemirljiv poklic si je za svojo hčerko Carolino Lucrezio Herschel (16. 3. 1750–9. 1. 1848) želela mati, žena vojaškega glasbenika in občudovalca neba. Carolina, ki je hodila v garnizonsko šolo, se je naučila brati in pisati in tako kot vso njeno družino jo je očaralo nebo. … Spominjam se, da me je oče neke mrzle noči odpeljal na ulico in me seznanil z nekaterimi izmed naših najlepših ozvezdij … Ko je njen brat Wilhelm Herschel dobil službo organista in koncertnega mojstra v angleškem Bathu, je dvaindvajsetletna Carolina zapustila Hannover in ga spremljala, da bi vodila njegovo gospodinjstvo. Zelo kmalu je zaslovela kot solistka v bratovem zboru in bi lahko naredila pevsko kariero, a njena strast je veljala zvezdam. Herschel se je poleg glasbe zagnano ubadal z zvezdoznanstvom in 1781 odkril planet Uran. Poslej je postal astronom na dvoru kralja Georgea III., Carolina pa njegova plačana pomočnica. Prijel se je je naziv lovka na komete, saj jih je v letih 1786–1797 odkrila osem, med njimi tudi tistega, ki preleta nebo vsakih 155 let in se imenuje Herschel-Rigolett. Odkrila je vrsto meglic in 1797 v katalog Kraljevske astronomske akademije prispevala 561 nazivov zvezd, ki jih v njem ni bilo; zato je 1828 prejela zlato medaljo omenjene akademije, 1835 pa postala njena članica. Leta 1838, ko ji je bilo 88 let, jo je za svojo članico imenovala tudi akademija znanosti v Dublinu. Ko je brat Wilhelm umrl, se je vrnila v rodni Hannover in se posvetila predvsem urejanju njegove zapuščine, ob tem pa izdala tudi nekaj svojih zelo tehtnih del. Leto dni pred smrtjo, ko jo je obiskal pruski kralj s soprogo, jima je ob slovesu zapela še eno bratovih pesmi. Umrla je stara 97 let in za precej časa po krivici utonila v pozabo. Skromna, pronicljiva, iznajdljiva, znanosti vdana in genialna astronomka je imela še kako prav, ko ni upoštevala materine želje in je hotela dokazati, da prodoren ženski um ni le za med kozice, platno, škarje in šivanke. Danes velja v domovini za veliko osebnost, po njej se imenujejo najrazličnejše ustanove in šole.

Hannovrska grahova juha

Za 4 osebe potrebujemo:

Za juho: 2 korenčka, 1 peteršiljevo korenino, 1 por, 500 g zmrznjenega graha, 30 g masla, 1 l goveje ali zelenjavne juhe (tudi kocka), 1 šopek peteršilja

Za cmočke: četrt l mleka, 1 žlico masla, 1 žličko sladkorja, 1 žličko soli, 100 g durum belega zdroba, 2 jajci

Očiščena korenčka in peteršiljevo korenino zrežemo na drobne kocke, por na trakce. V loncu segrejemo maslo, popražimo zelenjavo, zalijemo z juho in kuhamo 10 minut. Nato dodamo grah in kuhamo še 10 minut.

Medtem damo v lonec maslo, mleko, sol in sladkor. Ko zavre, počasi dodamo zdrob in mešamo, da zmes odstopi od dna. V še vroč zdrob vmešamo 1 jajce. Ohladimo. Nato vmešamo še drugo jajce, da je zmes gladka. Z mokrima čajnima žličkama oblikujemo cmočke in jih vlagamo v juho. Juha naj komaj opazno vre še 10 minut. Ponudimo jo s sesekljanim peteršiljem.

Pa dober tek!