Bleščeča kariera feldmaršala Žige Josipa Novaka

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (138)

Žiga Josip Novak, ki se je rodil v Komendi 16. marca 1772, je nov dokaz, da so dosegali slovenski fantje v času vladavine Habsburžanov tudi v vojski izredne uspehe. Svojo vojaško kariero je dočakal z nazivoma baron in feldmaršal.

O družini Novak iz Komende je znano samo to, da je Peter Glavar, župnik v Komendi, 30. aprila 1765 prodal komendsko graščino Frančišku Josipu Novaku. Očitno je šlo za vplivnega bogataša. Novi graščak se je 2. julija 1776 poročil z domačinko Terezijo Rožanec. Rodilo se jima je devet otrok, trije fantje in šest deklet. Ko je Žiga Josip srednje šole obiskoval v Ljubljani, so ga 15. januarja 1790 »vnovačili« v 26. pehotni polk. Takoj so ga poslali na bojišče. Sodeloval je pri napadih na trdnjavo Czettin. Čez eno leto je bil odpuščen iz vojske in je nastopil kot praktikant pri novomeškem okrajnem glavarstvu. Ker mu uradniška služba ni ugajala, se je odločil za častniško kariero. V vojni proti Franciji je bil kmalu povišan v praporščaka in nato v poročnika in nadporočnika. Kot poveljnik čete je bil podrejen feldmaršalporočniku Janezu Žigi Rieschu, ki je bil, sodeč po priimku, tudi slovenskega rodu. Leta 1805 je bil Novak povišan v stotnika in premeščen v 26. pehotni polk.

Ker se je v bitki s francosko vojsko pri Caldieru novembra 1805 zelo izkazal, ga je nadvojvoda Karol posebej pohvalil. Zaradi izrednega poguma je bil povišan v četrtega majorja in premeščen v 37. pehotni polk. Leta 1806 je prejel viteški križec Marije Terezije. Novembra 1808 je bil že kot major imenovan za poveljnika bataljona. V bitki pri Rohru in Siegburgu 20. aprila 1809 je bil hudo ranjen, hitro je okreval in nadaljeval svojo izjemno vojaško kariero. V bitkah se je ponovno odlikoval in zato 10. novembra 1813 postal podpolkovnik. Udeležil se je vseh bitk proti Napoleonovi vojski. Bil je trikrat ranjen. Zaradi izrednih zaslug pri preganjanju francoske vojske skozi Švico ga je cesar 27. februarja 1814 povišal v polkovnika; 16. aprila 1814 je bil postavljen za poveljnika prvega graničarskega pešpolka, potem pa za poveljnika mesta Stockachu. Polkovniku Novaku so 24. oktobra 1824 podelili baronski naslov.

Bil visoke in krepke postave, vedno zdrav in je lahko prenašal vse vojaške težave. Dobro je govoril in pisal nemško ter slovensko, nekoliko tudi češko, francosko in italijansko. Dne 15. maja 1826 je bil povišan v generalmajorja in postavljen za poveljnika brigade v Gospiću, zatem pa v Karlovcu. Leta 1833 je bil povišan v feldmaršalporočnika in postavljen za poveljnika divizije v Petrovaradinu. Upokojil se je 1. marca 1836 in se naselil v Ödenburgu, kjer je ostal do leta 1839, ko se je preselil na Dunaj in nato v Gradec. Bil je poročen in oče treh otrok. Umrl je 15. februarja 1860, pokopan pa je v družinski grobnici na pokopališču sv. Lenarta.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Potres v Škofji Loki 16. 3. 1511 je bil tako močan, da je uničil velik del mesta, stolp na Kranclju in tako poškodoval grad, da so ga morali tako rekoč na novo pozidati.

V Naklem se je 12. 3. 1651 rodil zdravnik in diplomat Gregor Voglar. Bil je osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega.

V Ljubljani se je 15. 3. 1905 rodil publicist, politik in kemik Mirko Košir. Kot gimnazijski profesor je služboval tudi v Kranju. Na Golem otoku je 11. 3. 1951 zaradi »prevzgojitvenega pretepanja« umrl.