V Planici izziv niso le rekordi

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / petek, 18. marec 2011 / 06:00

V svoji zgodovini ima skakalni šport kar nekaj mejnikov, med katerimi jih je precej povezanih tudi z našo Planico, ki se je še do nedavnega ponašala z rekordno znamko poleta človeka na smučeh. Eden od izzivov novih planiških tekem bo tako vrnitev rekordne znamke v dolino pod Poncami, drugi, za številne še pomembnejši, pa je prav gotovo napovedana izgradnja sodobnega nordijskega centra, ki naj bi se v Planici začela še pred poletjem.

O sedanji podobi Planice in načrtih je bilo zadnja leta izrečenih že toliko besed in prelitega toliko črnila, da ob predstavitvi novih načrtov večina zamahne z roko in pravi: »Ko bo marčevskega planiškega finala konec, bodo načrte pospravili v predale in do nove tekme pozabili nanje. Kriva bo kriza, krivi bodo lastniki zemljišč, nepopolni projekti, gradbeniki … Še vedno se je našel razlog, da tudi po skoraj desetih letih gledamo podrto Bloudkovo velikanko, in da športniki o modernem nordijskem centru zgolj sanjajo.

Že letos skoki na novih skakalnicah

»Prepričan sem, da bo letos drugače. Pripravljen je že denar, 20 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo Bloudkova velikanka in še nekaj skakalnic zgrajene do konca tega leta, prihodnje leto pa tudi tekaški center,« je za Gorenjski glas povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in hkrati napovedal skorajšnji začetek gradnje. »Gradnja bi se lahko že začela, če ne bi bilo pritožb na razpis o izvajalcih. Če bo vse po načrtih in bodo pritožbe rešene v optimalnem času, računam, da se bo gradnja začela aprila,« napoveduje minister Lukšič in pojasnjuje, da so po arhitekturnem natečaju izbrali dva projekta, nato pa so jih združili in prišli do dobre rešitve.

»V zadnjih letih smo pospešili odkup zemljišč, zgradili smo žičnico, obnovili smo doskočišče na letalnici. Pomembno je tudi to, da smo sprejeli zakon o Planici in ustanovili Zavod za šport RS Planica, ki ga vodi Jelko Gros,« je ob predstavitvi načrtov izgradnje nordijskega centra v Planici tudi povedal minister Lukšič.

Kandidatura za svetovno prvenstvo 2017

Prav tako so nad skorajšnjim začetkom gradnje navdušeni domačini. »Nordijski center Planica postaja realnost in to je za nas v Zgornjesavski dolini še kako pomembno. Ne le zato, ker je Planica nekaj dni v letu center športnega dogajanja, ampak zato, ker bo nordijski center deloval prek celega leta,« pravi župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav, ki je z veseljem sprejel pobudo predsednika Smučarske zveze Slovenije Tomaža Lovšeta, da bi Planica z novim nordijskim centrom leta 2017 gostila svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah.

»Spominjam se vseh dosedanjih kandidatur, tako za svetovno prvenstvo kot olimpijske igre treh dežel, za katere smo nekateri celo naivno pričakovali, da nam jih bo uspelo dobiti. Z novim nordijskim centrom kandidatura temelji na realnih temeljih. Seveda svetovno prvenstvo ni le prireditev, ki traja štirinajst dni, ko prvenstvo poteka, ampak pomeni veliko promocijo za nas kot turistično deželo. Prav tako je za nas pomembna nova infrastruktura,« pravi župan Žerjav in priznava: »Res še sedaj marsikdo reče, da v Planici ni nič drugače, kot je bilo pred leti. Toda letos decembra bo minilo deset let od nesrečnega dogodka na Bloudkovi velikanki in do takrat upam, da bo opravljen že kakšen skok na novi napravi.«

Slovenski lovci na daljave

Še preden bo Planica dočakala temeljito prenovo, velikanka ta konec tedna gosti najboljše smučarje skakalce sveta, ki večina z veseljem vsako leto pričakujejo tekme v dolini pod Poncami. Med njimi so zlasti naši skakalci, ki jim množica domačih navijačev vedno da še posebno energijo.

»Tekma v Planici je edina velika tekma, ko se lahko pokažemo pred domačim občinstvom. Ta nam vedno pomaga s svojo energijo in zame to pomeni, da se lahko prepustim užitkom letenja in manj razmišljam o tehniki in podobno. Seveda sem nekaj dodatne energije dobil tudi ob vrhuncu sezone, svetovnem prvenstvu, ko nam je uspelo osvojili bronasto kolajno,« pravi slovenski rekorder in trenutno naš najboljši letalec Robert Kranjec, ki je za nov slovenski rekord, ki zdaj znaša 232 metra (prej 229 metrov), poskrbel na februarski tekmi v Vikersundu.

»Pri lovljenju daljav in rekordih je vedno pomembnih več stvari. Najprej moraš narediti dober skok, drugič pa moraš imeti dobre pogoje. Brez dobrih pogojev rekord seveda ni mogoč,« pravi Robert Kranjec, ki je bil navdušen nad letalnico v Vikersundu.

»Prepričan sem, da imamo Slovenci vrhunske strokovnjake, na čelu z Janezom Goriškom, ki je skonstruiral tudi letalnico v Vikersundu, in sem prepričan, da ve, kako poskrbeti za nove rekorde tudi v Planici. Mislim, da ni treba veliko narediti, treba je zamakniti nalet bolj nazaj in mislim, da bi bilo tudi v Planici moč spet mogoče leteti rekordne znamke,« dodaja Robert Kranjec, ki je prepričan, da strokovnjaki znajo poskrbeti tudi za varno letenje.

Seveda pa si dobrih občutkov na prvem poletu prek domače velikanke želi tudi mladi Peter Prevc. »Kljub temu da nima več rekorda, je zame Planica še vedno največja skakalnica in priznam, da imam nekakšen rešpekt, spoštovanje in da težko napovem, kako bom skakal. Vem pa, da bi rad, da me ponese prek dvesto metrov,« pravi Peter, ki ima rekordno znamko 196 metrov na letalnici v Oberstdorfu, kjer je letos nabiral svoje prve izkušnje v poletih.

Za razvoj so potrebni tudi rekordi

Izkušenj, tako tekmovalca kot trenerja, ne manjka Matjažu Zupanu, ki dobro pozna tako pripravljenost naših fantov kot razmere v Planici. »Kljub temu da so jeseni fantje kazali dobro pripravljenost, pa nam na začetku sezone ni šlo po načrtih. Slabši začetek je zbudil nekaj dvomov in ugibanj, kaj bi bilo treba še postoriti. Vendar je pomembno, da so tekmovalci ves čas verjeli vase, znali so stopiti skupaj in odraz temu je bil tudi uspeh na svetovnem prvenstvu. Seveda sedaj želimo, da se izkažemo še v Planici in da tudi domačim navijačem pokažemo, kaj znamo,« pravi Matjaž Zupan, ki je prepričan, da je uspešen nastop v Planici velik motiv vsakega skakalca. »Čeprav seveda večina po dolgi sezoni že težko pričakuje konec, pa je vedno posebno veselje in izziv nastopati na domači velikanki,« tudi pravi Zupan, ki tako kot športniki in navijači spet več razmišlja tudi o rekordnih poletih.

»Zadnja leta je imela Planica takšen primat, da smo vsi skupaj že kar malo pozabili, da so bili tudi že prej vedno boji med več kraji, ki se ponašajo z večjimi napravami. Gre pač za nekakšen prestiž, ki po eni strani ne pomeni veliko, po drugi strani pa pomeni razvoj tako v gradnji skakalnic kot v tehniki skakanja. Vprašanje, ali je pač trenutno nekaj več moč skočiti v Vikersundu ali v Planici, ni tako pomembno, prepričan sem, da ima tudi Planica možnosti za nov rekord,« pravi Matjaž Zupan, ki ga veseli, da se vendarle obeta izgradnja nordijskega centra z novimi modernimi skakalnicami.

»Glede na to, da že deset let v Planici ni več moč trenirati, je zame kot trenerja to velika katastrofa. Ne gre pa le za možnost treniranja doma, gre tudi za pridobivanje mladih skakalcev. Vendar navijačev, medijev in vseh drugih to pač ne zanima, želijo le rezultate. Včasih je bila Planica simbol skakalnega športa, k nam so prihajali na treninge na prvi sneg skakalci iz vseh koncev sveta. Danes treniramo vsepovsod, samo v Planici ne več. To je res škoda, čeprav upam in verjamem, da bomo v nekaj letih, glede na zastavljen projekt, imeli v Planici moderen nordijski center,« tudi pravi Zupan.

Pet desetletij za sto metrov

Da ima Matjaž Zupan še kako prav, seveda potrjuje tudi eden najbolj slavnih rekorderjev med smučarji skakalci Jože Šlibar, ki je prejšnji mesec dočakal petdesetletnico svetovnega rekorda, ki ga je leta 1961 postavil v Oberstdorfu. Za tiste čase mu je uspel neverjeten rekord, saj je pristal pri 141 metrih. Letos februarja je neustrašni Šlibar pričakal, da je Johan Remen Evensen v Vikersundu skočil sto metrov več od njegovega rekorda izpred pol stoletja in postavil celo rekordno znamko 246,5 metra.

»Vedel sem, da pri mojem rekordu ne bo ostalo, smo pa fantje in skakalni strokovnjaki domnevali, da bi z leti lahko prišli do dvesto metrov. Vendar pa so oprema in način skakanja, pa tudi naklon skakalnic pripomogli, da je šel razvoj dosti hitreje naprej, kot smo predvidevali. Zanimivo je, da se sedaj pri nižjih zaletnih hitrostih skače dlje. Seveda pa vsak ne more biti letalec, lahko je le tisti, ki ga ni strah in se v zraku dobro počuti. Prav tako je za dolg skok pomembno, da ne zamudiš odriva. To je bilo pomembno že takrat, ko sem postavil rekord jaz in je pomembno še danes,« pravi Jože Šlibar, ki je pol stoletja po svetovnem rekordu dobil novo priznanje, Bloudkovo plaketo za življenjsko delo, za svoj dosežek pa tudi delo v tekmovalnem odboru Organizacijskega komiteja Planica, saj je kar trideset let pomagal pri pripravi skakalnic.

»Ta plaketa mi veliko pomeni, saj sem Stanka Bloudka poznal, bil je moj trener in ponosen sem, da sem jo dobil ravno ob obletnici, saj sem se ji pred leti odpovedal na račun kluba,« pravi Jože Šlibar, ki priznava, da mu je svetovni rekord povsem spremenil življenje. »Doma so rekli, da je šport zguba časa in denarja. Ko sem postal rekorder, pa so se mi marsikje odprla vrta, ki se mi brez tega zagotovo ne bi,« priznava Jože Šlibar, ki je prepričan, da bomo v Planici tako letos kot prihodnja leta še lahko gledali lepe in dolge skoke, tudi rekorde.