Plaz z Mojstrovke in Ruska kapelica

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (138)

Z Mojstrovke se je 8. ali 12. marca 1916 (oba datuma sta objavljena na spletu) utrgal snežni plaz in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento ter šest ali sedem njihovih stražarjev. Na mestu, kjer so našli poslednjo žrtev plazu, so ruski ujetniki prostovoljno postavili leseno kapelico, ki spominja na žalostni dogodek. Skupaj je gradnja ceste zahtevala še več žrtev. Številke niso bile nikoli znane, ker jih je komanda držala v strogi tajnosti, vendar računajo, da je ob gradnji ceste čez Vršič umrlo najmanj deset tisoč ruskih ujetnikov. Promet po cesti je stekel že novembra leta 1915.

Dne 23. maja 1915 je Italija, do nedavnega še zaveznica, napadla Avstro-Ogrsko. Na slovenskem ozemlju, ki je mejilo na Italijo, se je oblikovala soška fronta, raztezala se je vse od Rombona pa do izliva Soče v Jadransko morje. Avstrijsko poveljstvo se je odločilo, da za oskrbo svojih čet zgradi cesto čez preval Vršič. Ruski ujetniki so bili nastanjeni v Kranjski Gori oziroma v barakah v dolini reke Pišnice, na poti proti Klinu ob Erjavčevi koči, skratka povsod, kjer je bilo dovolj prostora. Širili in utrjevali so že obstoječo cesto, gradili viadukte in mostove, klesali kamenje ter opravljali različna zemeljska dela. Z deli so začeli leta 1915, takoj ko je sneg skopnel. Stražarji so največkrat ravnali z ujetniki izredno grobo. Vsak prekršek je bil strogo kaznovan, lahko tudi s smrtjo. Ujetniki so bili slabo oblečeni in hranjeni, zato so začeli razsajati kolera, tifus, črne koze in različne mrzlice. Smrtnost med njimi je bila izredno visoka. S smrtjo so pogosto končale tudi delovne nesreče. Umrle ruske vojake so pokopavali na kranjskogorskem ali trentarskem pokopališču, v bližini bivalnih koč in kjerkoli ob cesti.

Domačini so že med gradnjo načrtovalce ceste opozarjali na nevarnost plazov. Na predlog lastnika gozdov Zaplotnika so postavili kot zaščito pred plazovi protilavinske strehe od Močila čez vrh prevala do Tičarjeve koče. Na pepelnično sredo, 8. marca, oziroma 12. marca 1916 pa je z južnega pobočja Mojstrovke in Robičja proti prevalu pridrvel plaz mokrega in težkega snega, ki je silovito udaril v protilavinske strehe, jih polomil in pot nadaljeval čez naselje ruskih ujetnikov. Plaz je segal od Tičarjevega doma, ki ga je nagnil za 15 stopinj, do Erjavčeve koče. Pokopani pod snegom so bili izmaličeni.

Ko se sedaj ob Ruski kapelici ustavljajo osamljeni planinci, nekateri pa poskušajo tragedijo in krutost obeležiti z državno slovesnostjo kot primer slovensko-ruske solidarnosti, lahko pomislimo tudi, ali so bili med krutimi stražniki tudi Slovenci. Rusi so bili namreč sovražniki v vojni …

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Železnikih se je 5. 3. 1785 rodil teolog Jožef Dagarin. Kot skrbniku Prešernove literarne zapuščine mu pripisujejo odgovornost za uničenje rokopisov, pisem in svobodomiselnih knjig.

Deželno predsedstvo za Kranjsko je 5. 3. 1893 poslalo vsem okrajnim glavarstvom okrožnico z naročilom, da zbirajo podatke o izseljevanju.

V Domžalah se je 9. 3. 1897 rodil teolog, časnikar, sociolog, publicist in politik Ivan Ahčin. V letih 1929–1941 je bil glavni urednik Slovenca.

V Stari Loki se je 5. 3. 1900 rodil tenorist Jože Gostič. S prepričljivo igro je osvajal publiko v najpomembnejših evropskih opernih hišah.