Posebnosti Korejcev

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 10. marec 2018 / 11:19

Februarja je bila naša pozornost namenjena olimpijskim igram v Južni Koreji. Zdaj, ko je mimo, pa si poglejmo še nekaj posebnosti Korejcev. Južno Korejo poznamo predvsem po njenih velikih firmah, o ljudeh pa vemo bolj malo …

Čong, han, pali-pali

Da bi o Korejcih izvedeli več, ni nujno treba v Korejo. Goran Dekleva, novinar Radia Slovenija, je sogovornika našel kar v Ljubljani. To je dr. Byoung Yoong Kang, ki na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete predava korejsko književnost. Svoji stroki primerno je posebnosti Korejcev razložil z razlago treh značilnih korejskih besed. »Če bi nas radi razumeli, mislim, da morate poznati nekaj značilnih in nadvse pomenljivih besed. Prva med njimi je bržčas čong. To je beseda, ki jo je zelo težko prevesti v angleščino, a recimo, da v grobem označuje značilno korejsko naklonjenost oziroma srčno toplino, ki jo čutimo do drugega ali drugih. Pomeni torej nekaj podobnega kot prijaznost. Čong Korejci izkazujemo do tujcev. Če vas, na primer, pesti kakšna težava, tedaj vam rade volje priskočimo na pomoč. Če pa imamo košček zelo slastne sladice, vam ga z veseljem ponudimo. Te vrste občutju oziroma odnosu do drugih po korejsko rečemo čong. / Druga beseda, ki jo v tem kontekstu velja izpostaviti, je han. Han označuje neke vrste zamero, ki je pomešana z globokim obžalovanjem ali žalostjo. Kakor najbrž veste, je korejska zgodovina od najzgodnejših začetkov polna strašljivih in tragičnih epizod. Pomislite samo na grozo korejske vojne v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Prav zato ne tako redko čutimo globoko žalost. Če torej hočete razumeti Korejce, morate vedeti, da se v nas nenehno prepletata čong, ki je zelo pozitivno čustvo, in han. / No, dandanes pa Korejce morda najlažje razumete s pomočjo tretje besede, ki bi jo rad poudaril. Mimogrede, to je tudi beseda oziroma besedna zveza, ki je najbrž najbolj priljubljena med tujci, ki živijo v Južni Koreji. Gre za izraz pali-pali in pomeni hitro-hitro. Veste, česarkoli se sodobni Korejec že loti, vselej si prizadeva, da bi svoje opravil skladno s konceptom pali-pali, se pravi: zelo hitro, brez najmanjšega odlašanja ali zavlačevanja. Na delovnem mestu – na primer v pisarni – se vsi tudi pogovarjamo tako: pali-pali. Vsem se vselej mudi, nihče nima časa za pogovor ali dolg odmor za kosilo. Vsakdo ima namreč vedno še kaj nujnega za postoriti. V Koreji morate, skratka, skoraj vse narediti hitro-hitro. Domnevam, da je tako zaradi skrajno ostre, pravzaprav že kar grozljive tekmovalnosti, ki preveva korejsko družbo. Kakor gotovo veste, je Južna Koreja sicer majhna dežela, le malo je večja od Madžarske, vendar pa v njej živi res veliko ljudi. Več kot 50 milijonov nas je. Da bi torej preživeli v korejski družbi, morate vselej zmagovati. Sestavni del te miselnosti pa je, da morate prehiteti vse druge, vse potencialne in dejanske konkurente. To je torej še ena značilnost, s pomočjo katere nas boste lahko bolje razumeli.« Navedenim trem dodaja dr. Kang še četrto posebnost – pomembnost videza. »Nazadnje je po mojem mnenju treba omeniti še diskriminiranje na podlagi videza. Veste, Koreja je danes nekakšna meka za plastično kirurgijo, in to v svetovnem merilu. Veliko tujcev, predvsem iz Kitajske in Rusije, prihaja k nam na lepotne operacije. Zdaj se najbrž sprašujete, kako to, da je plastična kirurgija pri nas postala prava pravcata industrijska panoga. Gre za to, da pri nas ni dovolj – če želite dobiti dobro službo – potencialnemu delodajalcu predložiti le bleščečega življenjepisa, ampak morate nujno priložiti tudi svoj 'kolikor je le mogoče' laskav fotografski portret. Delodajalci namreč zelo pogosto ocenjujejo kandidate za delovna mesta tudi na podlagi njihovega videza. Zato Korejci na splošno radi zahajamo v kozmetične salone, številni pa storijo korak dlje in se odločijo za obisk klinike, kjer izvajajo lepotne operacije. No, pa tudi naša kozmetična industrija je na dobrem glasu. Kolikor vem, korejske kozmetične izdelke lahko dobite tudi v Sloveniji …« (Več na MMC RTV SLO)

Upanje brez optimizma

»Morda nisem najprimernejša oseba, ki bi govorila o upanju. Poznate tisti kliše: optimisti vidijo kozarec napol poln, pesimisti napol prazen. Jaz sem prepričan, da kozarec zagotovo vsebuje smrdljivo, potencialno smrtonosno tekočino. Filozofija nekaterih ljudi je jej, pij in se veseli, ker bomo jutri umrli. Moja filozofija pa je: jutri bomo umrli.« Tako misli Terry Eagleton, avtor knjige Upanje brez optimizma. Kako lahko upamo, ne da bi bili optimisti?

Še dve povolilni

V nedeljo smo pri sosedih dobili dva tudi za nas pomembna volilna rezultata. V Italiji je na volitvah v rimski parlament zmagala desna koalicija (37 odstotkov). Na volitvah v koroški deželni zbor pa so presenetljivo visok rezultat (47 odstotkov) dosegli avstrijski socialisti.