Zazvenele bodo citre

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sobota, 3. marec 2018 / 18:56

V Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah ob prazniku žena pripravljajo poseben koncert. Dan pred praznikom, 7. marca, bo na njihovem odru nastopila znana slovenska citrarka Tanja Zajc Zupan z gosti.

Tanja Zajc Zupan igra citre od desetega leta. Včasih je hodila v službo. Zasmeji se: »Da se razumemo, tudi sedaj hodim v službo. Citre so namreč resna služba z najlepšo pisarno – dvoranami. Petnajst let sem bila zaposlena na Ministrstvu za notranje zadeve, potem pa sem se, če sem se hotela s citrami začeti ukvarjati profesionalno, morala odločiti. V tistem času sta bila otroka še majhna in kombinacija službe, snemanj, nastopov in vaj – vse je postalo prenaporno. Pa tudi želela sem si, da bi se lahko bolj posvetila glasbi.«

Na Jesenicah bo nastopil tudi Daniel Popović

Igra doma in v tujini, na takšnih in drugačnih koncertih, na porokah. O dobrodelnih koncertih pa si je ustvarila svoje mnenje, saj je v svoji karieri naletela tudi na zlorabljanje tovrstne dobrodelnosti. »Ni dvoma, da rada pomagam, ampak je treba na koncu vedeti, kam gre denar.«

Zelo veliko njenih koncertov je v lastni, domači organizaciji. »Imam stalno ekipo in dva koncepta. Eden je na primer slovensko-dalmatinski večer, s katerim smo obšli že vso Slovenijo. V tem primeru z menoj na odru nastopa Klapa Volosko iz Hrvaške – krasna klapa; jaz igram in spremljam s citrami pevko Tejo Saksida, koncert povezuje hči Ana. Drugi koncept pa je zgodba z Rokom Ferengjo, Tejo Saksida in Stenom Vrbekom. Tokrat pa smo za jeseniški koncert v svojo družbo povabili še Daniela Popovića. Z njim sva si kot umetnika, glasbenika kar blizu. Poznava pa se, odkar živi v Sloveniji.«

Danijel bo oktobra dopolnil 63 let, medtem ko Tanja praznuje rojstni dan nekaj dni po koncertu na Jesenicah. Sta pa tokrat združila moči tudi zato, ker letos mineva 25 let, odkar je Tanja dejansko aktivna na področju glasbe, Danijel pa je pred 35 leti z znano in priljubljeno pesmijo Džuli na takratnem Evrosongu osvojil četrto mesto. Seveda boste pesem lahko slišali tudi na Jesenicah, obetajo pa se še drugi zanimivi dueti in zelo pester glasbeni repertoar.

Cvetje v jeseni

Ob vprašanju, koliko pesmi šteje njen repertoar, se Tanja zamisli: »Nikoli jih nisem štela ... So take, ki jih znam na pamet že leta in leta; pa sveže, nove; take, ki jih igram po notah in tudi take, ko vidiš note enkrat in jih enostavno znaš. Precej je seveda odvisno tudi od zahtevnosti glasbe. Lahko bi morda preštela najljubše ...« In ljube so ji dalmatinske pesmi, čeprav doda, da so lahko zelo zahtevne. Všeč so ji tudi slovenske popevke, ljudska glasba, pesmi Beatlesov, Franka Sinatre, Elvisa Presleyja … » Rada imam lepe stvari, vseeno je, s katerega konca sveta pesem prihaja. Tudi Severinin Gardelin je krasna pesem. Res je pomenljiva, vsebinsko bogata pesem.«

Priljubljeno melodijo Cvetje v jeseni, ki jo poznamo iz istoimenskega filma, Tanja zaigra vsak dan. To je tudi velikokrat uvodna pesem na njenem koncertu, slišimo pa jo tudi na številnih drugih koncertih, kjer prvo točko zaupajo citram.

V Tanjinem življenju je bilo tudi neko obdobje, ko je poučevala. »Zanimivo obdobje,« pravi. »Bila sem kar resna učiteljica.« Nikoli pa je ni mikalo – kot se rado zgodi mladenkam, ki v rosnih dvajsetih okusijo čar odra – da bi želela biti televizijska voditeljica, pevka, igralka, da bi pri sebi začutila kakšno potrebo po tem. Ostala je zvesta citram. »Mislim, da je to tisto, ko si poklican za eno stvar in to iskreno rad počneš – z vso ljubeznijo do glasbe in vsem znanjem. Citre so moja duša dvojčica. Z menoj so tako lepo uglašene, da res uživam ob njih, me sproščajo in skoznje sebe najbolje izrazim.«

Dobronamerni strah

Trema je redna odrska spremljevalka priljubljene citrarke: »Vedno imam tremo, pred vsakim nastopom. Pri meni ne bo nikoli izginila, ker sem tak človek. Na odru želim biti popolna, po drugi strani pa je to tudi odgovornost do sebe, dela, poslušalcev. Morda je to dobronamerni strah, da se zaveš resnosti trenutka. Veš, da boš samega sebe razdajal, in prav je, da premišljuješ o tem, ali si pripravljen.«

Kako se je vse sploh začelo ...

Otroštvo je Tanja Zajc Zupan preživela na Viru pri Domžalah in tam se je tudi spoznala s citrami. Sosed, starejši gospod, je igral citre in ob večerih se je melodija razlegala čez cesto. »Nisem pa nikoli razmišljala o glasbeni šoli, čeprav je oče igral harmoniko in smo v družini veliko prepevali.« Tako sta jo starša nekoč vprašala, ali bi se učila igranja citer, in odgovor je bil pritrdilen. Spominja se, da so se po prve citre odpravili v sosednjo Avstrijo, v Celovec, potem pa so začeli iskati učitelja. Na koncu jo je začel učiti nekdo, ki je znal igrati harmoniko, kitaro in klavir, citer pa ne. »Imel pa je dober posluh, naštudiral je princip igranja in me je lahko učil.«

Tanja je potem veliko let igrala ljubiteljsko, nekega dne pa je vse skupaj preraslo okvire in zahtevalo resnejši pristop. Njena medijska prepoznavnost se je začela v trenutku, ko je spoznala Stojana Auerja. Takrat je imel na Televiziji Slovenija oddajo Poglej in zadeni. »V bistvu me je Auerju predstavil Franc Pestotnik - Podokničar,« se zazre čez mizo. »Dala sem mu kaseto in čez nekaj dni me je poklical ter povabil v svojo oddajo. Zelo sem mu hvaležna, da je v meni videl potencial, prepoznal neko zgodbo.«

Sem kot športniki

Tanjin dan je malce drugačen od dneva običajnega posameznika: »Sem kot športniki: ko dosežejo določen rezultat, ne zaspijo, ampak delajo dalje. Podobno je pri glasbi. Pravzaprav pri vsaki stvari, če želiš obdržati nivo ali biti še boljši. Vadim, da ostanem v formi, pa tudi zato, ker se nenehno učim česa novega.«