Smučišču Stari vrh omogočili razvoj

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / petek, 2. marec 2018 / 07:06

Smučarsko turističnemu centru (STC) Stari vrh se je s pomočjo obeh občin lastnic, Škofje Loke in Gorenje vasi - Poljan, ter loškega gospodarstva uspelo izviti iz primeža dolgov do največje upnice, družbe za financiranje Heta Asset Resolution.

Selca – »Od današnjega dne naprej lahko v vodstvu podjetja STC Stari vrh načrtujejo tudi razvoj, kar prej ni bilo možno,« je bil včeraj ob predstavitvi zaključka poplačila dolga do družbe Heta Asset Resolution zadovoljen župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Tudi župan občine Škofja Loka Miha Ješe je poudaril, da bo zdaj smučišče dejansko lahko zaživelo. »Smučišče Stari vrh predstavlja zibelko smučanja na Loškem, zato občine pri tem ne smemo stati ob strani.« Občini sta tako zagotovili dve tretjini potrebnih sredstev za poplačilo dolgov, to je 640 tisoč evrov, preostanek sredstev v višini 320 tisoč evrov pa so pomagala zbrati po­djetja na Loškem. Pretekli petek so tako nakazali še drugi del sredstev po sporazumu s Heto o odkupu lizinških pogodb v višini 720 tisoč evrov, s čimer so v celoti poplačali dolg do največje upnice.

Težave STC Stari vrh so se začele v letu 2006 z nakupom nove šestsedežnice. »A problem ni v šestsedežnici, saj je ta smučišču omogočila večjo pretočnost smučarjev in torej večji obisk, ampak način, kako je bila ta naložba vodena, kar je podjetje vodilo v dvanajstletno kalvarijo in rdeče številke,« je opozoril v. d. direktorja STC Stari vrh Tomaž Trobiš. V letih 2006 in 2007 je bilo po njegovih besedah sklenjenih šest lizinških pogodb, ki so bile skupaj »težke« šest milijonov evrov, a v podjetju niso bili sposobni zagotavljati plačila obveznosti.

Zato so po letu 2010 iskali nove družbenike in sledile so dokapitalizacije, ki pa jih po Trobiševih besedah niso izvedli tako, kot so obljubili družbeniki, zato je leta 2013 sledilo poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z namenom pokrivanja izgub iz preteklih let. »Z mojim prihodom v po­djetje septembra 2016 smo najprej poskušali ugotoviti, ali je podjetje možno obdržati nad vodo oziroma ali ima perspektivo,« se spominja Trobiš. Potrebna je bila finančna konsolidacija, če so želeli zagotoviti zagon smučišča. »Februarja 2017 je Heta začela tudi s pritiski na podjetje in je izvajala postopke, ki so običajni za insolventna podjetja, to pomeni začetek rubežev, unovčevanja menic in podobno.« Lani so tako od marca dalje potekala intenzivna pogajanja s Heto, v katerih se jim je uspelo že zelo zbližati. »Ostalo pa je nekaj odprtih vprašanj, zato je Heta 7. julija vložila stečajni predlog, da bi povečala pritisk na podjetje za njegovo sanacijo.« Ker se razen obeh občin nihče drug od tridesetih družbenikov ni odločil za dokapitalizacijo, so ob sočasnem zmanjšanju osnovnega kapitala izvedli povečanje osnovnega kapitala za minimalni vložek 7500 evrov, pri čemer je vsaka občina prispevala polovico, s čimer sta postali edini lastnici Starega vrha.

Ključen premik se je zgodil konec septembra lani, ko so s Heto sklenili sporazum o odkupu obveznosti po vseh lizinških pogodbah, sklenjenih v letih od 2005 do 2008. Odkupna cena je znašala devetsto tisoč evrov, preostali dolg v višini 2,4 milijona evrov pa je bil odpisan. Heta je po plačilu prvega obroka v višini 180 tisoč evrov oktobra lani umaknila stečajni predlog in na ta način podjetju zagotovila nemoteno delovanje. Celoten dolg so poravnali pretekli petek, je pojasnil Trobiš.

Letošnja smučarska sezona na Starem vrhu se je po Trobiševih besedah začela slabo, a se je na bolje obrnilo v februarju, ko je zapadel naravni sneg, zato pričakuje, da bodo tako kot lansko tudi letošnjo sezono končali s pozitivnim rezultatom. Predstavil je tudi nadaljnjo vizijo razvoja smučišča Stari vrh do leta 2023. Še na­prej se bodo trudili stabilizirati finančno poslovanje, pri čemer si želijo privabiti vsaj šestdeset tisoč smučarjev na sezono in obseg prometa iz poslovanja povečati na sedemsto tisoč evrov letno. Načrtujejo povezovanje z regionalnimi smučarskimi centri s skupno smučarsko vozovnico pa tudi prenovo starih žičniških naprav in nadgradnjo sistema zasneževanja. Njihova prihodnja prizadevanja bodo usmerili še v povečanje nastanitvenih in gostinskih zmogljivosti ter razvoj ponudbe tudi poleti, in sicer nameravajo urediti kolesarski in tekmovalni poligon ter razvijati integralne turistične storitve. V načrtu imajo oblikovanje krovne destinacijske znamke Stari vrh, pri čemer se želijo povezati tudi s turističnimi ponudniki v okolici smučišča.