Zima, zima bela

Pa je res prava zima. Že dolgo nismo imeli takšne. Saj imamo sneg vsako leto, vendar običajno le za nekaj dni. Ni videti, da bi je bilo že konec.

Na smučanju smo imeli cel teden meglo in sneg. Me­gle imam dovolj za celo leto. Ob takem mrazu je sneg ves puhast. Pršič. Le ob takšnih razmerah je pršič in smučati po pršiču, »cevcu«, je nekaj posebnega. V nedeljo zjutraj se je pokazalo sonce. Človek se počuti drugače. Občudujem ljudi in vasi v osojnih dolinah, pod hribi in ob vodah, ki so nekaj mesecev brez sonca. Meni je misel, da bi živela brez sonca, zelo tuja, ljudje pa se vsega navadimo. Neka gospa je pripovedovala, da v eni od takšnih hiš, ko sonca od konca novembra pa do začetka februarja ni na spregled, desetega februarja počisti vsa okna in poriba hišo, ker prihaja težko pričakovan gost. Sonce.

Še pred nedeljskim kosilom greva na tekaške smuči na našo super smučino pred vasjo. Veliko je ljudi in razmere so idealne. Z znanci se sopihajoče pozdravimo in jo mahamo naprej vsak v svojem tempu in slogu. Popoldne se sprehodimo do Olševka. Pes teka po snegu, kot da se mu je zmešalo. Včasih pomislim, da je naša kosmatinka v devetem letu starosti, kdaj se že upira sprehodu in lenobno postopa sem in tja. Ali se njen čas izteka? Ko pa jo vidim, kako dirja po puhastem snegu, si mislim, nisi še stara, dobro se držiš, v dobri kondiciji si. Sneg se kar kadi izpod njenih nog. Pa še očisti se. Ko se pes valja v snegu, pravim, da ima snežno kopel. Poleti se koplje v rekah ali jezeru, tedaj ima vodno kopel.

Okrog pete ure se sonce že počasi spušča za škofjeloške hribe, Ratitovcu maha v slovo, ko jo mi »maširamo« čez polje domov. Kakšen pogled. In ko se obrnem nazaj, Sveti Mihael čuva Olševek, za njim je Štefanja gora, potem pa se kot branik, stena ali kulisa bohotijo Grintovci. Kdo ne bi bil očaran nad takšno pokrajino. Pa je vendar v soncu vse še lepše.

Včasih je bilo toliko snega nekaj povsem normalnega, zdaj pa bi bilo najbolje, da vse skupaj fotografiramo, da bomo imeli za spomin na dobre stare čase. Napovedujejo polarni mraz. Je res pozimi minus 10 ali minus 15 stopinj za naše razmere polarni mraz? Vzgojiteljica v vrtcu pravi, da pričakuje, da bodo prihodnji teden starši zgroženo spraševali, ali res mislijo v takem mrazu z otroki ven. Na Norveškem smo videli vrtce, kjer so otroci ves dan bivanja v vrtcu celo leto zunaj. Lahko prehajajo tudi v zaprt pro­stor, vendar je načelo tovrstnih vrtcev, da so zunaj. Minus petnajst stopinj je za Skandinavijo nekaj normalnega. In vzgojiteljica pravi, seveda bomo šli v soncu ven, vsaj za kako urico, saj imamo zimsko opremo.

Že res, da je Valentin prinesel ključe od korenin in da po trgovinah prodajajo tulipane, narcise in trobentice, vendar jaz obožujem zimo in naj traja še nekaj časa. Smučanja imam dovolj, tekaške proge pa so tako mikavne, da bom morda celo posodobila svojo tekaško opremo …