V mestu je ni bilo hiše brez Layerja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 28. februar 2018 / 23:00

Predavanje ddr. Damirja Globočnika o poznobaročnem slikarju Leopoldu Layerju, avtorju brezjanske Marije Pomagaj, in njegovi slikarski delavnici

Kranj – Da slikar Leopold Layer (1752–1828) v aktualnem tisočletju v uradni slovenski likovni teoriji – še bolj pa med Kranjčani – vse bolj pridobiva veljavo, je zagotovo potrdil tudi dober obisk na drugem od večerov, ki jih ob 65-letnici Gorenjskega muzeja pripravljajo muzealci. Muzejski svetnik, umetnostni zgodovinar in likovni kritik ddr. Damir Globočnik je slikarja predstavil skozi nekaj njegovih najbolj značilnih, mogoče tudi najbolj znanih del. »V Kranju si je brez del poznobaročnega avtorja Leopolda Layerja nemogoče predstavljati resno muzejsko zbirko,« je slikarjevo pomembnost poudaril predavatelj.

Družina se je v Kranj priselila iz avstrijske Tirolske, s podobarstvom se je ukvarjal že Leopoldov ded in za njim tudi oče Marko Layer (1727–1808). Ta je imel osem otrok, od tega so se trije ukvarjali s slikanjem, poleg Leopolda še njegova mlajša brata Valentin in Anton, ki pa sta le redko omenjena. Znana slika očeta Layerja je podoba sv. Janeza Krstnika v cerkvi v Spodnji Besnici, naslikal je tudi oltarno sliko v Zbiljah, pokazana pa je bila tudi fotografija slike, ki je bila v cerkvi na Sv. Joštu in jo danes hranijo v Narodni galeriji. Številna dela, ki so nastala v Layerjevi delavnici, niso podpisana in pogosto je težko ugotoviti, kdo je njihov avtor. Zanimivi sta podobi s knjižnih platnic zapiskov pekovskega ceha in sv. Florjana, ki gasi Pavšlarjevo hišo ...

Damir Globočnik je Leopolda sicer najprej predstavil z njegovim domnevnim avtoportretom, risbo, ki ho hranijo v Narodni galeriji, nato pa še s sliko, na kateri sta skupaj z ženo Marijo Egartner, po rodu iz Koroške, s katero v zakonu nista imela otrok, je pa Layer posinovil ženinega sorodnika Josipa Egartnerja, ki se je pri njem izučil in postal njegov naslednik. »Kot slikar se je Leopold zgodaj osamosvojil. Že pri dvajsetih letih mu je oče zaupal izdelavo stranske oltarne slike z Janezom Nepomukom v cerkvi sv. Martina v Stražišču. Ta je sicer zelo netipična zanj in jo prištevamo v njegovo prvo obdobje, ko sta nanj vplivala Metzinger in Jelovšek, v naslednjem obdobju se je naslanjal na slikarja Kremser-Schmidta, šele v 19. stoletju pa je izoblikoval svoj lasten slog, po katerem ga poznamo,« je povedal Globočnik.

Seveda je predstavil tudi najbolj znano nabožno podobo na Slovenskem, nedvomno pa tudi najbolj izpostavljeno sliko Leopolda Layerja, podobo Marije pomagaj, ki je v baziliki na Brezjah. Kot je povedal govornik, je Layerjeva delavnica običajno imela dovolj dela, ko so leta 1809 Francozi zasedli Kranjsko, pa so naročila prenehala. Zato so začeli ponarejati avstrijski papirnati denar. Avstrijska oblast je ponarejevalce odkrila in Leopold se je z bratom Valentinom znašel v zaporu. Slednji je nekaj dni kasneje v ječi umrl za jetiko, ljudje pa so govorili, da je naredil samomor. Leopold, ki je bil obsojen na pet let ječe, se je v negotovosti zaobljubil, da bo, če bo rešen, poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah. Ko so Francozi odšli, je leta 1814 izpolnil obljubo in poleg tega naslikal še oljno podobo Marije Pomagaj. »Obstaja nekaj nejasnosti, ali je bila slika prvič naslikana takrat ali je podobno sliko, ki v cerkvi na Rupi pri Kranju, naslikal že pred tem in jo je za Brezje samo ponovil.« Ddr. Damir Globočnik je v nadaljevanju predstavil še nekaj Layerjevih najbolj zanimivih del, med njimi tudi tista, ki niso povezana z nabožnimi motivi, slikal je tudi panjske končnice in poslikaval pohištvo …, ob tem pa je tudi poudaril temeljne značilnosti njegovega slikarstva.

Leopold Layer je bil produktiven slikar, prav tako je bila uspešna delavnica, ki je opravljala poslikave po Kranjskem, Dolenjskem, Štajerskem in Koroškem, tudi na Hrvaškem. V delavnici so naslikali tudi mnogo manjših slik za zasebne naročnike in menda proti koncu 19. stoletja v Kranju ni bilo hiše, ki ne bi imela vsaj ene Layerjeve slike. Več njegovih del hrani Gorenjski muzej, ki je v zadnjih desetih letih od zasebnikov kupil dve deli z motivom Jožefa z Jezusom in ozelenelo palico in Kristusa trpina. O Leopoldu Layerju so pripravili že več razstav, prvo je že v sedemdesetih letih postavil dr. Cene Avguštin, medtem ko je pred nekaj leti Layerja v muzejskih galerijah temeljiteje predstavil prav Globočnik.