Čarovnik iz Oza pripoveduje znano zgodbo, ki so jo na oder v obliki muzikala postavili na Bohinjski Beli. Vlogo Doroteje so zaupali Evi Strgar.

Gorenjski Čarovnik iz Oza

V začetku februarja je oder doma krajanov na Bohinjski Beli gostil premiero domačega kulturnega društva, predstavo Čarovnik iz Oza. Pravzaprav muzikal, saj se na odru prepletajo pesem, ples in igra.

Predstava ima osnovo v knjigi Čarovnik iz Oza avtorja Lymana Franka Bauma, za tokratno uprizoritev pa je bil glavni pobudnik, idejni oče, ki je tudi poskrbel, da se je zamisel realizirala, Franc Podjed.

O belski dogodivščini, Ča­rovniku iz Oza, je začel Podjed razmišljati lani. Pove, da je scenarij spisala njegova 11-letna vnukinja Iza oziroma Izabela, ki živi v Angliji. Dekle si je tam ogledalo predstavo v nekem amaterskem gledališču, bila ji je izjemno všeč in se je odločila, da napiše svoj scenarij. Tako je med lanskim obiskom Bleda scenarij že imela s seboj in so ga v domači dnevni sobi dvakrat celo zaigrali. Franc se je navdušil in takoj ga je prešinilo, da bi lahko zadevo postavili na domači oder Kulturnega društva (KD) Bohinjska Bela, s katerim je v preteklosti že sodeloval. Sploh pa bi bilo čudovito, če bi k sodelovanju pritegnili še osnovnošolske otroke OŠ Bled – podružnica Bohinjska Bela, saj v predstavi nastopajo tudi mali ljudje, recimo. Sedaj jih lahko spremljamo v različnih vlogah: od palčkov do meščanov Smaragdnega mesta, krilatih opic.

»Note mi je iz Anglije poslal sin, naredil sem aranžmaje, spisal dva dodatna komada, prevedel scenarij, ki ga je vnukinja spisala v angleščini … In smo začeli. Štiri mesece smo intenzivno delali,« zaključi Podjed, ki je poskrbel torej za prevod in priredbo scenarija, za glasbeno kuliso, petje in koreografijo; najdemo pa ga napisanega tudi med glasbeniki – pri harmoniki, saj predstavo v živo spremlja orkester. Se je pa muzikala kot takega lotil prvič. Smeje energični možakar, ki je v sredo, 21. februarja, praznoval 79. rojstni dan, dopolni, da se je pred leti veliko ukvarjal z glasbo.

Kdo bi bil primeren za katero vlogo, je imel že nekako v glavi, zamislil pa si je tudi, da bi režijo Čarovnika iz Oza zaupal Lojzetu Ropretu. Z njim je ravno tako že večkrat sodeloval.

Podjed in Ropret sta se usedla za mizo lani poleti, premiero je uro in četrt trajajoča predstava oziroma muzikal doživel letos 6. februarja, nekaj ponovitev so že imeli, sledita še 2. in 18. marec.

Ropret se je z režiranjem muzikala ravno tako srečal prvič. »Prizori na odru so do neke mere svoje zadeva, se pa seveda povezujejo s pesmijo in plesom. Sama režija tako ni težja, vendar moraš biti v koordinaciji s tistim, ki skrbi za koreografijo, glasbo, petje.« Zaupa nam še, da je minilo kar nekaj časa, »da je zadeva stekla« in da je tehnično tovrstna predstava precej zahtevna, a po drugi strani imajo na Bohinjski Beli srečo, saj imajo novo dvorano in so jo lahko dodobra izkoristili. Nadaljuje, da je za igralsko zasedbo več ali manj poskrbel Franc. Večinoma so to člani KD Bohinjska Bela, Pločevinko, ki ga upodablja Martin Knafelj, in Lev (Domen Mihelčič), pa na primer prihajata iz Gorij. Zasedba je kar pisana, glavno vlogo Doroteje pa so zaupali Evi Strgar, ki je ravnokar dopolnila 13 let. Močna in kar težka vloga je tudi vloga zlobne čarovnice, v kateri lahko spremljamo mamo pevke Mance Špik Martino Špik. Vlogo Strašila, na katerega ravno tako precej hitro pomislimo pri Čarovniku iz Oza, so zaupali Andreju Jalnu, zanimivi pa so tudi prizori z znamenitim Dorotejinim psičkom Totom, ki ga v njenem realnem svetu igra pravi pes, v »smaragdnem« svetu pa se je z vlogo uspešno spoprijel Luka Pogačar.

Scenarija so se kar držali, razlaga Ropret, so si pa dovolili nekaj lastnih prijemov pri sami izvedbi. Za sceno je poskrbela domačinka Saša Vrečko, rahlo moderen pridih muzikalu da uporabljena projekcija.

Glavna igralka dodaja: »S tovrstno vlogo sem se srečala prvič. Sicer z odrom že imam izkušnje, a nikoli nisem pela. Petje kot tako mi je sicer všeč, vendar o njem nisem nikoli toliko razmišljala, ker me bolj zanima ples. Tu pa kombiniram ples, petje in igro, kar je odlična izkušnja.« Pravi, da ji je vloga v veliko veselje. In kakšna je Doroteja? Eva meni, da si veliko upa, da tako odide v Smaragdno mesto … »Je kar pogumna, prijazna, in če je treba storiti kaj nevarnega, to kar stori.« Z vživljanjem v vlogo ni imela težav, je pa vse skupaj zanjo kar precejšen zalogaj, saj je le malo prizorov, v katerih je ni na odru. In ker je njen soigralec tudi živi pes, je bil to za mlado članico KD Bohinjska Bela še dodaten izziv.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / petek, 11. marec 2011 / 07:00

Sežanski barok na Jelovici

Članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana je ob sodelovanju članov Društva za raziskovanje podzemlja Škofja Loka uspelo prodreti skozi podor v nadaljevanje jame Konasnica nad Dražgošami. Nad videni...

Objavljeno na isti dan


Žiri / sreda, 29. april 2009 / 07:00

Pozornost dediščini čipk

Klekljarsko društvo Cvetke Žiri, ki praznuje pet let delovanja, je v petek odprlo tretje slovenske klekljarske dneve.

Šport / sreda, 29. april 2009 / 07:00

Košarkaricam Triglava ni uspelo

Kranj - V finalu 1. SKL bomo videli pričakovan dvoboj za naslov državnih prvakinj. Pomerile se bodo košarkarice kranjskogorskega HIT-a in celjskega Merkurja. Gorenjke so se v fin...

Nasveti / sreda, 29. april 2009 / 07:00

Kura na opravku

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Gospodarstvo / sreda, 29. april 2009 / 07:00

Kako občina deli pomoč kmetom

Bralec iz občine Škofja Loka nam je sporočil, da občina na nenavaden način deli pomoč kmetom.

Gospodarstvo / sreda, 29. april 2009 / 07:00

Ječmenov listni ožig

Ljubljana – Iz Kmetijskega inštituta Slovenije sporočajo, da je ozimni ječmen v fazi kolenčenja. Opazne so precejšnje razlike v zdravstvenem stanju posevkov. V nekaterih se pojav...