Franci Smolej na svetovnem prvenstvu v Zakopanah leta 1939, kjer je osvojil deveto mesto. Sliko je Smoleju podaril Joso Gorec.

Spomin na očeta – olimpijca

Franci Smolej iz Kurje vasi je leta 1936 na olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu osvojil deseto mesto v teku na smučeh na 50 kilometrov. Spomin na očeta je obudil njegov sin France Smolej.

"Ko je bil star 75 let, sva tekla od Žvagna proti Mojstrani, takrat še ni bilo avtoceste. Smučina se je prejšnje dni predirala, bila je vegasta in spet pomrznjena, skratka velika muka. Predlagal sem, da se obrneva, pa me je zavrnil: 'Po taki progi sem tekel deset kilometrov z zlomljeno smučko in eno palico. Odstopil pa nisem nikoli!'"

Ob zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji je France Smolej z Jesenic spomnil na uspeh najuspešnejšega jeseniškega smučarskega tekača v zgodovini, svojega očeta Francija Smoleja (1908–1996) iz Kurje vasi, ki je leta 1936 na olimpijadi v Garmisch Partenkirchnu osvojil deseto mesto v teku na 50 kilometrov. Zimske olimpijske igre leta 1936 je odprl sam Hitler, štele pa so tudi za svetovno prvenstvo. Deseto mesto Francija Smoleja velja uradno še vedno za največji slovenski dosežek v moškem smučarskem teku, zanj je bil uvrščen v Hram športnih junakov v našem glavnem mestu, je povedal Smolej mlajši.

Po olimpijskih igrah se je Smolejeva forma stopnjevala in leta 1937 je bil šesti v teku na 50 kilometrov na svetovnem prvenstvu v Chamonixu. Leta 1939 pa je na svetovnem prvenstvu v Zakopanah osvojil deveto mesto, prav tako v teku na 50 kilometrov. "Sliko s te tekme mu je podaril Joso Gorec, največji mecen smučarjev tistega časa, s posvetilom na hrbtni strani, v katerem je zapisal: 'Prvič si premagal vse Srednjeevropejce, z željo, da se lotiš še severnjakov!' Joso Gorec je bil tudi glavni pobudnik gradnje skakalnic v Planici," je povedal France Smolej. Nadaljevanje očetovih tekmovalnih uspehov je prekinila druga svetovna vojna. Zaradi nje so odpadle olimpijske igre leta 1940 in 1944 ter tekme za svetovno prvenstvo. A Franci Smolej se je vendarle udeležil še enih olimpijskih iger. Leta 1948 so te potekale v Sankt Moritzu, tam je bil kot trener tekaške ekipe, obenem pa je, star štirideset let, tekel na 50 kilometrov in zasedel petnajsto mesto. "Kot vidim iz njegovih zapisov pa tudi iz svojega spominjanja, je takrat športno pot zaključil, delno zaradi nevoščljivosti, še bolj pa zaradi političnih vzrokov. Spomnim se, da je dobil dekret za kazensko delovno taborišče v Kočevju, ker z ženo, mojo mamo, nista šla na volitve!" je povedal France Smolej.

Kot je dodal, so bili temelj očetovih športnih uspehov ter uspehov celotne generacije danes težko predstavljiva volja, trma in delavnost. "Naj omenim samo priprave na Pokljuki pred olimpijskimi igrami leta 1936. Takrat so imeli za trenerja tekačev Finca Kuismo! Po izbirni tekmi na 25 kilometrov se je oče s smučmi odpeljal po cesti na Jesenice merit obleko za poroko. Potem pa spet s smučmi nazaj na Pokljuko, kjer je bil zjutraj trening!" je povedal Smolej mlajši. Oče je umrl leta 1996, star 88 let.

Kot je dejal France Smolej, se premalo zavedamo pomembnosti dosežkov jeseniških športnikov v času bivše velike domovine. Zato podpira prizadevanja Avgusta Mencingerja, nekdanjega športnega zdravnika, da se v sklopu gorenjskega športnega muzeja odpre spominska soba za velike jeseniške smučarske tekače: Toneta Pogačnika, Toneta Razingerja, Jožeta Knifica in Francija Smoleja.

Zanimivo je, da je bil tudi sin France dvakratni olimpijec in šestnajstkratni državni prvak z jeseniškimi hokejisti, zatem pa še njihov športni direktor »Kot prva ekipa v samostojni državi smo za naslov prvaka prejeli čestitko takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta,« je poudaril. Ob tem je tudi dodal, da je bil oče Franci zelo ponosen na vse svoje naslednike. Mlajši sin Roman je bil v prelomnih časih pred osamosvojitvijo finančni direktor Železarne Jesenice in dve sezoni trener hokejistov. Skupaj s Francijevimi in Romanovimi sinovi Markom, Simonom in Juretom so Smolejevi osvojili kar trideset naslovov državnega prvaka v hokeju na ledu, udeležili pa so se osmih olimpijskih iger.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 4. avgust 2019 / 20:56

Vzgojna moč šole

Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova in zakonodaja vzgojo postavlja celo pred izobraževanje. Direktno pa o vzgoji govorita dva osnovnošolska cilja, to sta vzgoja za obče kulturne in civilizacijsk...

Objavljeno na isti dan


Vodice / sreda, 22. marec 2023 / 22:41

Želijo si dodatnega zdravnika

Vodice – Splošna ambulanta v Vodicah že nekaj časa ne sprejema novih pacientov, saj je dosegla normativ. Pred leti je bila že odobrena širitev programa, a je ostala nerealizirana, ker koncesionarju...

Gorenjska / sreda, 22. marec 2023 / 22:33

Koga vse varuje Varuh

Če vidite krivice, uporabite pravice! To je slogan, ki je izpisan na plakatih v Varuhovih kotičkih, nekakšnih informacijskih točkah instituta Varuha človekovih pravic, ki so od tega tedna...

Razvedrilo / sreda, 22. marec 2023 / 22:30

Pušeljc ljudskih

Ljudske pevke z Jezerskega so skupaj z gosti in obiskovalci sobotnega koncerta praznovale petindvajsetletnico delovanja.

Rekreacija / sreda, 22. marec 2023 / 22:27

Za uvod tekači na Jesenicah

V soboto je na Jesenicah, na Stari Savi, potekal že 15. Pomladni tek, ki šteje za tekmovanje Gorenjska, moj planet. Dobili smo dva nova zmagovalca, to sta postala Ivan Peshovski in Aja Kozinc.

Bled / sreda, 22. marec 2023 / 22:24

Šola bo eden največjih projektov

Gradnja nove oziroma obnova blejske osnovne šole, ki je stara petdeset let, bo po besedah blejskega župana Antona Mežana eden največjih projektov v naslednjih letih.