Spomin na očeta – olimpijca

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. februar 2018 / 11:25

Franci Smolej iz Kurje vasi je leta 1936 na olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu osvojil deseto mesto v teku na smučeh na 50 kilometrov. Spomin na očeta je obudil njegov sin France Smolej.

Ob zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji je France Smolej z Jesenic spomnil na uspeh najuspešnejšega jeseniškega smučarskega tekača v zgodovini, svojega očeta Francija Smoleja (1908–1996) iz Kurje vasi, ki je leta 1936 na olimpijadi v Garmisch Partenkirchnu osvojil deseto mesto v teku na 50 kilometrov. Zimske olimpijske igre leta 1936 je odprl sam Hitler, štele pa so tudi za svetovno prvenstvo. Deseto mesto Francija Smoleja velja uradno še vedno za največji slovenski dosežek v moškem smučarskem teku, zanj je bil uvrščen v Hram športnih junakov v našem glavnem mestu, je povedal Smolej mlajši.

Po olimpijskih igrah se je Smolejeva forma stopnjevala in leta 1937 je bil šesti v teku na 50 kilometrov na svetovnem prvenstvu v Chamonixu. Leta 1939 pa je na svetovnem prvenstvu v Zakopanah osvojil deveto mesto, prav tako v teku na 50 kilometrov. "Sliko s te tekme mu je podaril Joso Gorec, največji mecen smučarjev tistega časa, s posvetilom na hrbtni strani, v katerem je zapisal: 'Prvič si premagal vse Srednjeevropejce, z željo, da se lotiš še severnjakov!' Joso Gorec je bil tudi glavni pobudnik gradnje skakalnic v Planici," je povedal France Smolej. Nadaljevanje očetovih tekmovalnih uspehov je prekinila druga svetovna vojna. Zaradi nje so odpadle olimpijske igre leta 1940 in 1944 ter tekme za svetovno prvenstvo. A Franci Smolej se je vendarle udeležil še enih olimpijskih iger. Leta 1948 so te potekale v Sankt Moritzu, tam je bil kot trener tekaške ekipe, obenem pa je, star štirideset let, tekel na 50 kilometrov in zasedel petnajsto mesto. "Kot vidim iz njegovih zapisov pa tudi iz svojega spominjanja, je takrat športno pot zaključil, delno zaradi nevoščljivosti, še bolj pa zaradi političnih vzrokov. Spomnim se, da je dobil dekret za kazensko delovno taborišče v Kočevju, ker z ženo, mojo mamo, nista šla na volitve!" je povedal France Smolej.

Kot je dodal, so bili temelj očetovih športnih uspehov ter uspehov celotne generacije danes težko predstavljiva volja, trma in delavnost. "Naj omenim samo priprave na Pokljuki pred olimpijskimi igrami leta 1936. Takrat so imeli za trenerja tekačev Finca Kuismo! Po izbirni tekmi na 25 kilometrov se je oče s smučmi odpeljal po cesti na Jesenice merit obleko za poroko. Potem pa spet s smučmi nazaj na Pokljuko, kjer je bil zjutraj trening!" je povedal Smolej mlajši. Oče je umrl leta 1996, star 88 let.

Kot je dejal France Smolej, se premalo zavedamo pomembnosti dosežkov jeseniških športnikov v času bivše velike domovine. Zato podpira prizadevanja Avgusta Mencingerja, nekdanjega športnega zdravnika, da se v sklopu gorenjskega športnega muzeja odpre spominska soba za velike jeseniške smučarske tekače: Toneta Pogačnika, Toneta Razingerja, Jožeta Knifica in Francija Smoleja.

Zanimivo je, da je bil tudi sin France dvakratni olimpijec in šestnajstkratni državni prvak z jeseniškimi hokejisti, zatem pa še njihov športni direktor »Kot prva ekipa v samostojni državi smo za naslov prvaka prejeli čestitko takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta,« je poudaril. Ob tem je tudi dodal, da je bil oče Franci zelo ponosen na vse svoje naslednike. Mlajši sin Roman je bil v prelomnih časih pred osamosvojitvijo finančni direktor Železarne Jesenice in dve sezoni trener hokejistov. Skupaj s Francijevimi in Romanovimi sinovi Markom, Simonom in Juretom so Smolejevi osvojili kar trideset naslovov državnega prvaka v hokeju na ledu, udeležili pa so se osmih olimpijskih iger.