Sestreljeno letalo nad Pokljuko

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 23. februar 2018 / 11:38

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici za jesen pripravljajo razstavo o sestrelitvi ameriškega letala leta 1946 nad Pokljuko. Vse, ki vedo kaj več o tem dogodku ali imajo doma predmete, povezane s padlim letalom, pozivajo k sodelovanju.

Kranj – V okviru razstave Pretrgane niti življenja – tkanje spomina, ki je še na ogled v Stebriščni dvorani Mestne hiše in katere izhodišče je obsodba nasilnih prekinitev človeških življenj zaradi ideoloških ali svetovnonazorskih vzrokov, glas proti temu nasilju pa je tkanje spomina, je ena izmed razstavnih zgodb posvečena tudi leta 1946 nad Pokljuko sestreljenemu ameriškemu letalu.

Samo v desetih dneh avgusta tistega leta naj bi jugoslovanska stran zabeležila kar 110 nedovoljenih preletov ameriških vojaških letal – od lovcev in bombnikov do transportnih letal. Eden takih primerov se je zgodil 9. avgusta 1946, ko so jugoslovanska letala prisilila ameriško letalo k pristanku pri Bitnjah. Tragično pa se je deset dni kasneje končal prelet ameriškega transportnega letala douglas C-47, ki je čez slovensko ozemlje letelo v Italijo. Iz Lesc, kjer je bilo prva leta po vojni pomožno letališče, od koder so vzletala letala za prestrezanje, je poletel tudi pilot takratnih jugoslovanskih zračnih sil Slovenec Vinko Vodopivec, ki je po večkratnem opozorilu in ob neodzivu ameriške posadke nekaj po deseti dopoldan dobil ukaz za sestrelitev. Ameriško letalo je strmoglavilo v pobočje Ilovca nad Kranjsko dolino v bližini Gorjuš, v njem pa je umrlo vseh pet članov posadke.

Posmrtne ostanke ameriških letalcev so sprva pokopali pri pokopališču na Koprivniku. Nekaj dni kasneje, ko si je kraj strmoglavljenja ogledal ameriški veleposlanik Richard C. Patterson, pa so trupla izkopali in jih v vojaškem spremstvu odpeljali v Beograd in nato v ZDA na vojaško pokopališče Arlington. Dogodek je takrat izzval ogorčene proteste ZDA, Jugoslavija pa je sorodnikom ubitih Američanov morala plačati odškodnine v višini 150 tisoč dolarjev. Spomin na preminulo posadko negujejo tudi njihovi svojci. Na razstavi je še posebna pozornost namenjena Richardu H. Claeys, rojenemu leta 1910, ki je bil pred vojno menda obetaven igralec, potem pa se je ob začetku vojne prijavil v vojsko. V Gorenjskem muzeju imajo kontakt z nečakom omenjenega pilota, ki si prizadeva, da bi na mestu strmoglavljenja nekoč postavili tudi spominsko obeležje.

Dogodek je takrat pretresel tudi domačine, za katere so bili v letih pomanjkanja kovinski in drugi deli letala dragocen vir surovin, iz katerih so izdelovali različne predmete in orodja. Tako pričevanja svojcev kot domačinov ter okoliščine dogodka zanimajo tudi muzealce Gorenjskega muzeja, ki za letošnjo jesen v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici pripravljajo razstavo na to temo.

Zato v Gorenjskem muzeju vse, ki karkoli vedo o tem dogodku ali imajo doma katerega od predmetov, izdelanih iz ostankov sestreljenega letala, pozivajo, naj se povežejo z Anjo Poštrak, ki vodi muzejsko enoto v Bohinjski Bistrici, na elektronski naslov anja.postrak@gorenjski-muzej.si.