Strah pred »hordami« turistov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / ponedeljek, 5. februar 2018 / 09:15

V Društvu za varstvo okolja Bled so pretekli četrtek v blejski knjižnici pripravili odprt pogovor z naslovom Daljnosežni pogled na blejski turizem, na katerem so svoje pomisleke v zvezi s turizmom izrazili tudi prebivalci Bleda.

Bled – »Bled je nekaj posebnega, zato bi moral biti standard zaščite narave tu višji kot na ravni države – če se bomo tega zavedali, ne bo problem niti masovni turizem,« je poudaril eden od obiskovalcev posveta o blejskem turizmu. Tudi predsednik društva Miro Kapus je v uvodu ugotavljal, da imajo na Bledu izredne naravne in kulturne danosti, a po drugi strani tudi izredne interese. V društvu ob tem poudarjajo, da turisti prihajajo na Bled zaradi ohranjene narave, miru, dobre (lokalne) hrane, varnosti in občutka domačnosti. »V društvu imamo znanje, kako te vrednote ohraniti,« ponujajo roko občini in državi. Kot eno od možnosti med drugim predlagajo ustanovitev krajinskega parka, ki bi bil tako neke vrste »podaljšek« Triglavskega narodnega parka.

V razpravi so med drugim opozorili na vse slabše stanje Blejskega jezera, domačini pa so kot glavni problem navedli pretiran hrup in pomanjkanje miru v času glavne turistične sezone. »V novi strategiji blejskega turizma je mir zapisan visoko na lestvici vrednost – uredite torej moteč hrup in previsoke decibele,« je pozvala Ana Marija Kovač, ki je prepričana, da se stvari rešujejo zgolj na deklarativni ravni. »Polno lepih besed, ki med domačini ne zaživijo.« Opozorila je, da se ne upoštevajo niti občinski odloki, saj poleti niso mogli ustaviti gradnje na območju, kjer prebivalci oddajajo sobe turistom. Vse to po njenem Bled spreminja v nekakovosten prostor za bivanje. Leo Ličof je izrazil skrb, da bodo tudi v letošnji turistični sezoni, ki je že skoraj pred vrati, nepripravljeni pričakali horde turistov, ki bodo oblegale jezero in hromile promet na cesti Lesce–Bled. »Če ne bomo ta hip kaj storili, bo kaos enak ali še večji kot lani.« Sam je predlagal tudi rešitev za promet proti Bledu, in sicer v ureditvi parkirišča pred Bledom, kjer je na eni strani ceste po njegovem prostora za okrog tisoč avtomobilov. »Od tam je do središča Bleda deset minut hoje, lahko pa bi od parkirišča do Bleda vozil tudi poseben avtobus.« Masovni turizem tudi vse bolj ogroža Blejsko jezero, je opozorila Špela Remec Rekar, ki že štirideset let redno spremlja stanje Blejskega jezera. Že vrsto let je po njenih besedah jezero ne v dobrem, ampak zmernem stanju, česar ne bi smeli dovoliti. »S tako maso ljudi, ki se poleti kopa v jezeru, se bo stanje samo še poslabševalo.« Po njenih besedah so problematične tudi nekatere športne dejavnosti na jezeru, zlasti krapolov, zaradi česar se v jezero vnaša velika količina hranil. »Premalo se zavedamo, da blejskega bisera ne more biti brez jezera,« je še opozorila.

Novi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj je pojasnil, da želijo s pripravljeno strategijo dvigniti kakovost turizma, storitev in doživetij, obenem pa ohraniti blejski prostor, da bi tudi našim zanamcem predstavljal, kar predstavlja nam. »Strategija vsebuje dvajset strani zelo konkretnih ciljev – kaj bomo naredili, kdo bo to naredil in katera je ciljna publika pri tem.« Sam stavi na sodelovanje. »Prišel sem tudi zato, da vas slišim, zato sem si zapisal vaše predloge,« je razložil in dodal, da bodo na podlagi tega določili prioritete, česa se je treba lotiti takoj. Med prioritetami vidi tudi vprašanje miru, zato je bila ob prevzemu vodenja Turizma Bled ena njegovih prvih poti na občinsko redarstvo. »Vsi imamo isti cilj, je pa problem uskladiti zelo različne interese,« je poudaril. Tudi pripravljavec strategije Andrej Pompe je prebivalce pozval, naj pomagajo s predlogi, da bodo oblikovali strategijo tudi po njihovi meri. Verjame, da je to možno, če bodo le bolj poslušali drug drugega. »Ne iščimo vedno novih problemov, ampak jih vzemimo kot izzive.« Župan Janez Fajfar je znova poudaril, da bodo za Bled nastopili boljši časi, ko bodo promet spravili čim dlje od jezera. Metod Rogelj iz kranjske območne enote republiškega zavoda za varstvo narave pa je ob tem opozoril, da se bodo z dokončanjem obeh blejskih obvoznic problemi pojavili na območju Bohinja in Pokljuke, ki sta po številu obiskovalcev prav tako že na robu zmogljivosti. »Nepripravljeni smo prišli do meje, ko hodimo drug po drugem in naravi in ko bo treba stvari začeti usmerjati,« je razložil in dodal, da se mu zato zdi priprava dolgoročne strategije in konkretnih ukrepov pravi pristop.