Visok delež območij Nature

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 1. februar 2018 / 07:34

Na Gorenjskem 44,3 odstotka ozemlja sodi pod varovano območje Natura 2000, kar je več od slovenskega povprečja, ki je 37,16 odstotka. Največji problem, s katerim se sooča Zavod RS za varstvo narave na območjih Nature 2000, je porast dejavnosti v naravnem okolju in kmetijstvo, ki se sistemsko najmanj načrtuje in ima povsem svoj sistem subvencioniranja kmetijsko okoljskih programov.

Kranj – Cilj omrežja Natura 2000 je v največji meri ohranjati naravo, Slovenci imamo celo najvišji odstotek območij Nature 2000 v Evropi. Kljub temu da se je poseljenost prebivalcev na teh območjih v zadnjih letih povečala, je te še vedno majhna, le 6,19 odstotna. »Omrežje Natura 2000 v Sloveniji varuje 119 vrst ptic po direktivi o pticah, po direktivi o habitatih pa 114 rastlinskih in živalskih vrst ter šestdeset habitatnih tipov. Določenih je 355 območij Natura 2000, ki pokrivajo 37,16 odstotka slovenskega ozemlja,« je v strokovnem članku Slovensko omrežje Natura 2000 v številkah povzel avtor Matej Petkovšek. Če pogledamo po Gorenjskem, ki ima višji odstotek območij Nature 2000 od slovenskega povprečja, so največja območja Nature 2000 v gorskem svetu; Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, in če navedemo še nekaj dolinskih območjih, so to nekatera mokrišča v okolici Bleda, Češeniške gmajne v Komendi, Nakelska Sava od sotočja Save in Tržiške Bistrice, grad Brdo pri Kranju z zaledjem in Bobovkom ... Občina Gorje ima pričakovano kar 92,6 odstotka območja v Naturi 2000, visok delež, 82,1 odstotka, ima tudi Občina Bohinj pa Občina Tržič 79,4 odstotka. Medtem ko ima Mestna občina Kranj 19,4-odstotni delež, Občina Šenčur 6,5-odstotni ... »Na območjih Natura 2000 se sme vse delati, kar ne škoduje vrstam in habitatnim tipom, ki so na seznamih. Odstotek negativno izdanih mnenj za posege v Naturo 2000 je sicer nizek, leta 2016 je bil ta pod dva odstotka. Smo pa istega leta pri kranjski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave od skupno prejetih vlog izdali 77,4 odstotka pozitivnih mnenj za posege, ki ne predstavljajo pomembnejšega vpliva na naravo in zanje ni bilo treba predpisovati omilitvenih ukrepov, npr. gradnje kmetijskih gospodarskih poslopij, stanov, rekonstrukcije objektov, kanalizacije, vodovodov, gozdnih prometnic … Poleg teh smo izdali 20,6 odstotka pozitivnih mnenj pod določenimi pogoji; taki primeri so gradnje nekaterih gozdnih prometnic in to pomeni, da se lahko gradijo pod določenimi omilitvenimi pogoji,« je povedal Metod Rogelj, vodja kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, in pojasnil, da smo bili v Sloveniji obvezani določiti območja Nature 2000 z vstopom v Evropsko unijo leta 2004,  v splošnem pa se je razvojna stopnja določanja omrežja Nature 2000 v Sloveniji že zaključila. Občine so s prostorskim načrtovanjem območja Nature 2000 vzele resno, je veliko večino občin pohvalil Rogelj. Nekateri posegi ali dejavnosti so za vrste, ki jih ščiti Natura, tudi pozitivni: npr. gradnja kmetijskega objekta, ki spodbuja kmetovanje, posledica tega pa je košnja travnika, na katerem živi metulj. Če kmetovanja ne bi bilo, bi se travnik zarasel in metulj bi izginil.

Pa pretiravamo z varstvom narave?

»Določeni posegi v naravo pogojujejo tudi gibanje, tak primer je Rudno polje na Pokljuki z izgradnjo športnega centra. Predpisali smo pogoje, da se na primeren način omejuje razpršitev obiskovalcev v okoliške gozdove. Kažipoti kažejo, kje naj se obiskovalci gibajo. Kažipotov tako ni v določenih smereh, kjer ima divji petelin najboljša rastišča in njegov življenjski prostor zelo čuvamo. Če se bo stanje slabšalo, bo treba ukrepe zaostriti,« je ponazoril sogovornik. Medtem ko so npr. za postavitev hidroelektrarne v Globokem izdali negativno mnenje, ker je tam pomembno območje sulca. »Natura 2000 nas zavezuje, da upoštevamo tudi kumulativni vpliv: ko gre za celo vrsto manjših vplivov na naravo, ti posamezno niso problematični, če pa jih združiš, je njihov vpliv večji. V tem primeru je na neki točki treba reči ne.«

Pa pretiravamo z varstvom narave? »Kar se pri nas kar pogosto dogaja, je princip ''ne na mojem dvorišču''; posameznik zagovarja varstvo narave, ampak tam, kjer ima parcelo, pa pričakuje, da mu bomo gradnjo dovolili,« je še ponazoril Metod Rogelj in pojasnil, da Zavod RS za varstvo narave sodeluje ne samo pri posegih, ampak že v fazi gozdnogospodarskih in ribiško-gojitvenih načrtovanj, zatika pa se pri kmetijstvu: »Kmetijstvo je sektor, ki se sistemsko najmanj načrtuje in ima povsem svoj sistem subvencioniranja kmetijsko-okoljskih programov. Skušamo vstopiti v ta sistem, gre pa zelo počasi in tu se dela največja škoda na Naturi 2000. Druga največja aktualna težava je porast dejavnosti v naravnem okolju, ko naravo izkoriščamo za sprostitev in izživljanje, kar ni več samo problem naravovarstva, ampak tudi prebivalcev, domačinov. Npr. skoki v prepade oz. t. i. base jumping, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi sanmi, ne nazadnje s povečanjem turističnega obiska tudi tujih gostov množičen obisk gozdov ... Natura 2000 sicer tega ne omejuje, če bomo pa ugotovili, da je vsega tega preveč, bomo morali to omejiti.«