V spomin: Jože Resman

(1919–2018)

Sredi januarja se je po kratki bolezni v 99. letu poslovil Jože Resman, po domače Únkov Joža iz Naklega. Še jeseni se je z domačega dvorišča zanimal za življenje v okolici doma.

Jože je bil doma v znani nakljanski trgovski družini. Trgovino je odprl Jožetov stari oče, trgovca sta bila Jožetova starša, sestri, štirje otroci, zdaj tudi že vnuki.

Bil je sposoben trgovec in organizator. Ko sem ob njegovi 95-letnici pisal intervju z njim je povedal: »V mladosti nisem niti pomislil na kaj drugega kot na delo v trgovini.«

Trgovskega poklica se je izučil v dveh odličnih kranjskih trgovinah, pri Savniku in Rantu. Leta 1943 je bil vpoklican v nemško vojsko. Poslan je bil na rusko fronto. Ob reki Pripjat na meji med današnjo Belorusijo in Ukrajino je bil ranjen. Po vojni je moral v jugoslovanski ljudski armadi doslužiti še nekaj vojske.

Po vrnitvi domov se je za kratek čas zaposlil v domači trgovini. Ko pa so jim leta 1948 trgovino podržavili, se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Naklo. Dobro leto je opravljal delo knjigovodje, nato pa od leta 1950, petnajst let, delo direktorja. Čas, v katerem je bil direktor, je bil med bolj razgibanimi v zgodovini zadruge. Leta 1953 člani zadruge sredi vasi zgradili zadružni dom, leta 1961 pa v Strahinju hlev za sto govedi. Leta 1957 so skupaj s Kmetijsko poslovno zvezo iz Kranja v bližini železniške postaje zgradili skladišče za semenski krompir. Zadruga je bila tedaj med boljšimi na Gorenjskem. Od kmetov članov zadruge so odkupovali mleko, les, borovnice in letno okrog sto vagonov krompirja. Prodajali so ga po vsej Jugoslaviji. Ker je bilo vodstvo sposobno in je dobro delalo, so se nakljanski zadrugi priključile manjše sosednje zadruge Duplje, Kokrica, Podbrezje, Trstenik in Goriče, po nekaj letih pa še vasi Struževo in Rupa iz kranjske zadruge. Napredek zadruge in nakljanskih kmetov ni ostal neopažen. Na ogled zadruge in večjih urejenih kmetij so prihajale delegacije iz nekdanje Jugoslavije, Anglije, Amerike, Indije, Burme, Japonske in celo iz Afrike.

Jože je sodeloval tudi v krajevni samoupravi. Okrog leta 1950 je bil tajnik Krajevnega ljudskega odbora Naklo, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa več mandatov član sveta in predsednik Krajevne skupnosti Naklo.

Vabili so ga v društva, kjer je v nekaterih opravljal tajniška dela. Pri Turističnem društvu Naklo je na pobudo Petra Komovca sodeloval pri ustanovitvi društva.

S ponosom je povedal, da član zveze komunistov ni bil nikoli. Zaradi tega so nakljanskim komunistom iz Kranja večkrat očitali, kako morejo imeti v kmetijski zadrugi direktorja, ki ni komunist!

Po upokojitvi se je ponovno posvetil domači trgovini. Še nedavno se je ob lepem vremenu in dobrem počutju rad sprehodil do Tuš centra Resman, ki ga vodi njegov mlajši sin z družino. Trgovska žilica mu ni dala miru, da ne bi pogledal, kaj se dogaja med trgovskimi policami.

Za prizadevno delo je bil tudi nagrajen. Med drugim sta ga nagradili krajevna skupnost in občina, Turistično društvo Naklo pa ga je leta 2001 imenovalo za častnega člana.

Ko sem ga obiskal in povprašal po nekdanjih časih, je vedno z veseljem odgovoril na moje vprašanje. Dodal je: »Vesel sem, da kdo kaj zapiše, tako se ne bo vse pozabilo.«

Spoštovanega gospoda Jožeta Resmana bomo ohranili v lepem spominu.