Tretja vaja: mežikanje

Katarakta je strokovni izraz za sivo mreno, pogosto obolenje pri starejših. Onemogoči ali ovira svetlobnim žarkom vstop v oko in tako postopoma zmanjšuje vid. Najpogostejši vzrok je degeneracija leče v starosti, pojavlja pa se tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, nekaterih metabolnih obolenjih, pri bolnikih, ki so dolgotrajno jemali kortikosteroide in pa tudi pri poškodbah očesa. Ponavadi leča porumeni, postane rjava ali sivkasta, kar je posledica strjevanja beljakovin. Razvoj katarakte je lahko počasen ali pa zelo hiter. Velikokrat se zgodi, da bolnik manjših motnjav sploh ne zazna, opazi jih šele, ko se te razširijo na področje zenice. To motnjo lahko zazna kakor senco oziroma kot bleščanje v močni svetlobi, slabše ločevanje kontrastov ali dvojni vid.

Glavkom je medicinski izraz, ki opredeljuje očesne bolezni, ki prizadenejo očesni živec, torej povezavo med očesom in možganskim živčnim sistemom, kamor potujejo vidne informacije. Posledice so slabši vid in izpadi v vidnem polju. Vzrok te poškodbe, ki je nastala na očesnem živcu, je v večini primerov zvišanje notranjega očesnega pritiska, ki posredno kvari očesni živec.

Tretja vaja: mežikanje in vlaženje oči

Čim več mežikamo: od enkrat do dvakrat na deset sekund. Mežikanje je zlasti koristno med branjem. Solze vlažijo, ščitijo in čistijo naše oko. Suh zrak v zaprtih prostorih, zakajeni prostori, onesnaženost okolja – vse to povzroči suhe in občutljive oči. Oči zaščitimo in navlažimo tudi s spanjem, pitjem zadostne količine vode ter rednimi odmori vsakih trideset minut, še zlasti pri večjih obremenitvah oči.

Vaje za mežikanje

Izvajamo jih zjutraj, ko vstanemo, in sicer:

osemkrat široko odpremo oči in usta;

osemkrat krepko zatisnemo oči, nato 12-krat na lahko mežiknemo;

zapremo oči in »pišemo« z nosom po zraku (ime, priimek in naslov);

petkrat dvignemo obrvi navzgor, kolikor lahko.

Delno mežikanje

Na polovici mežikanje zadržimo, oči ne zapremo, tako treniramo očesne mišice – najprej petkrat z enim očesom, nato petkrat z drugim očesom in potem še petkrat z obema očesoma naenkrat.

Z blazinicami kazalcev napnemo kožo in mišice na koncu oči navzgor (»kitajske oči«) in ponovimo vaje z delnim mežikanjem še z napeto kožo in mišicami, kar ojača delo očesnih mišic.

Daljnovidnost povzroča strah pred sedanjostjo.

Ponavljamo si izrek: Varen/-na sem tukaj in sedaj. Jasno vidim, čutim varnost.

Kratkovidnost povzroča strah pred prihodnostjo

Ponavljamo si izrek: Vedno sem varen/-na. Sprejemam božansko pomoč in notranje vodstvo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 24. september 2018 / 08:50

Goriška brda so zanj nebesa na zemlji

Graeme Chuter je Britanec, ki že šestnajst let živi na Gorenjskem. V Slovenijo, takrat v Kranjsko Goro, ga je pripeljalo delo; deželo pa je kaj hitro vzljubil.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 17:05

Juliana trail v knjigi

V knjigi avtorica Tatjana Trontelj poljudno in podrobno opisuje, kako sta se z možem lotila hojepo poti Juliana trail.

Mularija / / 17:04

Nevarna ličila

Primerjalno ocenjevanje ličil za otroke je pokazalo, da so prav vsi testirani izdelki vsebovali kemikalije, ki jih v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bi smelo biti, zato otroška ličila niso primerna...

Rekreacija / / 17:02

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sve...

Železniki / / 17:00

Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Zanimivosti / / 16:58

Počitnice v narodnem parku nadgradili s prostovoljnim delom

Mladi taborniki iz Belgije so vsak dan svojega enotedenskega bivanja v Bohinju dopoldne opravljali prostovoljno delo, popoldneve pa preživljali ob jezeru in na bohinjskih planinah.