Tretja vaja: mežikanje

Katarakta je strokovni izraz za sivo mreno, pogosto obolenje pri starejših. Onemogoči ali ovira svetlobnim žarkom vstop v oko in tako postopoma zmanjšuje vid. Najpogostejši vzrok je degeneracija leče v starosti, pojavlja pa se tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, nekaterih metabolnih obolenjih, pri bolnikih, ki so dolgotrajno jemali kortikosteroide in pa tudi pri poškodbah očesa. Ponavadi leča porumeni, postane rjava ali sivkasta, kar je posledica strjevanja beljakovin. Razvoj katarakte je lahko počasen ali pa zelo hiter. Velikokrat se zgodi, da bolnik manjših motnjav sploh ne zazna, opazi jih šele, ko se te razširijo na področje zenice. To motnjo lahko zazna kakor senco oziroma kot bleščanje v močni svetlobi, slabše ločevanje kontrastov ali dvojni vid.

Glavkom je medicinski izraz, ki opredeljuje očesne bolezni, ki prizadenejo očesni živec, torej povezavo med očesom in možganskim živčnim sistemom, kamor potujejo vidne informacije. Posledice so slabši vid in izpadi v vidnem polju. Vzrok te poškodbe, ki je nastala na očesnem živcu, je v večini primerov zvišanje notranjega očesnega pritiska, ki posredno kvari očesni živec.

Tretja vaja: mežikanje in vlaženje oči

Čim več mežikamo: od enkrat do dvakrat na deset sekund. Mežikanje je zlasti koristno med branjem. Solze vlažijo, ščitijo in čistijo naše oko. Suh zrak v zaprtih prostorih, zakajeni prostori, onesnaženost okolja – vse to povzroči suhe in občutljive oči. Oči zaščitimo in navlažimo tudi s spanjem, pitjem zadostne količine vode ter rednimi odmori vsakih trideset minut, še zlasti pri večjih obremenitvah oči.

Vaje za mežikanje

Izvajamo jih zjutraj, ko vstanemo, in sicer:

osemkrat široko odpremo oči in usta;

osemkrat krepko zatisnemo oči, nato 12-krat na lahko mežiknemo;

zapremo oči in »pišemo« z nosom po zraku (ime, priimek in naslov);

petkrat dvignemo obrvi navzgor, kolikor lahko.

Delno mežikanje

Na polovici mežikanje zadržimo, oči ne zapremo, tako treniramo očesne mišice – najprej petkrat z enim očesom, nato petkrat z drugim očesom in potem še petkrat z obema očesoma naenkrat.

Z blazinicami kazalcev napnemo kožo in mišice na koncu oči navzgor (»kitajske oči«) in ponovimo vaje z delnim mežikanjem še z napeto kožo in mišicami, kar ojača delo očesnih mišic.

Daljnovidnost povzroča strah pred sedanjostjo.

Ponavljamo si izrek: Varen/-na sem tukaj in sedaj. Jasno vidim, čutim varnost.

Kratkovidnost povzroča strah pred prihodnostjo

Ponavljamo si izrek: Vedno sem varen/-na. Sprejemam božansko pomoč in notranje vodstvo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 7. januar 2018 / 10:28

Njen zimski pobeg, naša poželenja

V Stolpu Škrlovec je na ogled fotografska razstava z naslovom Catch me, touch me, take me, feed me fotografinje Tanie Mendillo.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2014 / 16:18

Mami, mi kupiš nove superge? (1)

Nataša je bila ena v množici tistih, ki so lani izgubili službo. Delala je v podjetju, o katerem se ni toliko govorilo, vsi pa so vedeli, da imajo vodilni nemalo masla na glavi, kradli so...

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. januar 2014 / 16:01

Zahtevajo ustavno presojo zakona

Vse več je zahtev za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, ki velja od 1. januarja dalje.

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:58

Znova rekorden proračun

Gorenjevaško-poljanski svetniki so potrdili 14,96-milijonski proračun. Kar 3,6 milijona evrov gre na račun evropske pomoči.

Bohinj / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:54

Davčne olajšave ali izstop iz parka

V Bohinju so pripravili problemsko konferenco s simbolnim naslovom Ali bo Bohinj “in” ali bo “hin”, kjer so predstavnikom države znova predstavili svoje težave in zahteve.

GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:49

Neža nima enakih možnosti

Za Nežo Kržišnik, dvajsetletno invalidno študentko od Sv. Andreja pri Škofji Loki, se starši že od začetka njenega študija borijo, da bi bila pri prevozu v enakem položaju kot zdravi vrstniki.