Nostalgična sladica

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / nedelja, 21. januar 2018 / 09:32

Hotel Slon je gostil tradicionalno ponovoletno srečanje, Heleno Štenkler pa smo ujeli ravno pri izdelavi včasih pri otrocih izjemno priljubljenih sladic – indijančkov.

Direktorja ljubljanskega Best Western Premier Hotela Slon in blejskih Hotela Kompas ter Best Western Premier Hotela Lovec, Gregor Jamnik in Tine Brodnjak, sta povabila na tradicionalno ponovoletno srečanje poslovnih partnerjev in prijateljev omenjenih hotelov. Tine Brodnjak je sicer novo ime v zgornjem duetu direktorjev, vendar ni neznano slovenskim hotelirjem. Njegova predhodnica je bila predstavnica nežnejšega spola, Nataša Keršič Razinger, ki poslovno pot nadaljuje v Ljubljani kot vodja Hotela Lev, medtem ko je bil Brodnjak tako kot ona prisoten tudi že v blejskih hotelih, potem delal na Hrvaškem in se nato se vrnil v Slovenijo.

Tudi letos je srečanje v Slonu začinila kulinarika, za glasbo je tokrat poskrbela Nuša Derenda, Mojca Horvat s svojo ekipo pa za plesno vzdušje. Ker je bilo na vabilu pri »dress code« oziroma pravilu, kako naj pridejo gostje oblečeni, zapisano tudi »disco glitter« (disko bleščice), so eni to upoštevali bolj, drugi manj, v ospredju pa so bile seveda bleščice. Nekaterim je bil dovolj le detajl, kot je lak za nohte z bleščicami, čevlji, torbica, pas, okrasna moška vratna ruta, drugi so si upali več. Predvsem nežnejši spol je posegel po sicer klasičnem kroju, a tokrat v svetlikajočem odtenku: ženski oblekici.

»Zakaj Na Kležn’k? Od kod ime?« nas je zanimalo, ko smo slučajno v istoimenski restavraciji in slaščičarni naleteli na nasmejano slaščičarko Heleno Štenkler, doma iz Rodin. Odgovor bomo verjetno izvedeli naslednjič. Dvaintridesetletnica je bila ravno pri sladkem opravilu: delala je nostalgično sladico, ki je včasih s smetanovimi zvitki (»šamrolami«) in kremnimi rezinami pri otrocih spadala med najbolj zaželene – indijančke. Ker je lokal na letališču v Lescah, jim rečejo kar padalčki. Včasih so bili tu znani po blejski grmadi. Kot kaže, so še vedno, kar pomeni, da Pristavčev recept zanjo ostaja. Helena pravi, da rada ustvarja, preizkuša in da je vesela, da njeni domišljiji dovolijo prosto pot.

Ko smo jo pozdravili, je ravno stepala beljake s sladkorjem. Polovica sladkorja se je medtem kuhala v vodi na drugi strani slaščičarskega pulta. Potem je sledilo združevanje: tekoči sladkor je vlila v stepeni del, mešala dalje in potem zmes v treh nadstropjih nabrizgala na okrogle piškotke: dobili smo »gole« indijančke, ki jih je za konec »oblekla« oziroma oblila še s čokolado. Preostanek zmesi pa je spotoma uporabila še za okrasitev torte malinin oblaček, jogurtove torte z malinami in italijansko meringo.