Ključnih naslednji sto dni

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 20. januar 2018 / 14:27

Svet za gozdno-lesno verigo je na ponedeljkovi seji, ki je bila tokrat v prostorih Lipa Bled, posebno pozornost namenil trenutnemu stanju v slovenskih gozdovih. Minister Židan je obljubil vso podporo države.

Bled – »Lesna industrija narašča, celo za 15 odstotkov na letni ravni, povečuje se število zaposlenih v njej in tudi dobiček. Podjetje Lip je eden boljših primerov v slovenski lesni industriji, veliko izvažajo in na novo zaposlujejo,« je bil po seji Sveta za gozdno-lesno verigo, ki je bila v ponedeljek prav v prostorih podjetja Lip na Bledu, zadovoljen minister Dejan Židan. Franc Pohleven, predsednik Sveta za gozdno-lesno verigo, ki je ministrov posvetovalni organ, v katerega so vključeni različni akterji iz gozdarstva in lesne dejavnosti, pa je dejal, da želijo s svetom vzpostaviti celovit sistem, ki bo povezoval od gozda do žag in končne predelave.

Na seji so govorili tudi o izrednem stanju na področju gozdarstva in lesarstva po decembrskem vetrolomu, ki naj bi po trenutni oceni poškodoval okoli dva milijona kubičnih metrov drevja; redna sečnja v gozdovih je, kot je povedal Poglajen, zaradi naravne ujme odložena, zdaj se bodo posvečali le sanitarni sečnji. »Ključnih je naslednjih sto dni, ko mora biti odstranjenega čim več podrtega drevja, saj se bo sicer začel nov cikel razvoja lubadarja, kar bi stanje v gozdovih spet poslabšalo. Država bo naredila vse, kar bodo strokovnjaki določili kot potrebno, da bo to mogoče,« je dejal minister in obljubil, da bodo objavili razpise za gradnjo gozdnih prometnic, gozdno mehanizacijo, predindustrijsko obdelavo lesa in podobno. Na sedežu zavoda za gozdove je začela delovati posebna koordinacijska skupina s predstavniki različnih institucij, ki bo namenjena odpravljanju ozkih grl in težav pri spravilu podrtega lesa iz gozdov.

Kot je poudaril Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenje, so slovenski gozdovi zaradi posledic klimatskih sprememb na udaru predvsem od leta 2014 naprej. »To se je nadaljevalo s posredno škodo zaradi podlubnikov, in ko smo računali, da se bo stanje umirilo, je prišel še decembrski vetrolom. Na srečo so bila tla v času decembrskega vetroloma razmočena in ne zamrznjena, zato drevje v vetrolomu ni bilo polomljeno, ampak le podrto, in tako ni nastala še večja škoda«, je povedal Oražem. Veter je podiral predvsem iglavce, saj listavci pozimi nimajo listja in je njihov upor manjši.

Dokončno škodo gozdarji še ocenjujejo, prav tako je še v pripravi sanacijski načrt. Razveseljivo je, da so odprte skoraj vse gozdne ceste, je še povedal Oražem in apeliral na lastnike gozda, naj podrti les čim prej pospravijo. Če hitro ukrepajo, lahko namreč kljub stroškom sečnje in spravila – po njegovi oceni je to dvajset evrov na kubični meter – še vedno nekaj zaslužijo.

Oražem ob tem opozarja, naj lastniki gozda sami pospravijo podrt les, če so zato ustrezno usposobljeni in imajo na voljo ustrezno strojno opremo, sicer naj za to delo najamejo usposobljene izvajalce. »Načeloma je kapacitet za spravilo dovolj, sicer pa so po Evropi organizirane tudi specializirane mobilne skupine za spravilo lesa, ki delajo tam, kjer se v gozdu pojavi katastrofa. Takšne ekipe bi bilo smiselno uporabljati tudi pri nas, angažirati pa jih moramo čim prej, dokler so še na voljo,« je še povedal Oražem.