Velika cenovna nihanja

»S kupci mleka se dogovorimo za letne količine, o ceni pa se dogovarjamo za vsak mesec posebej,« pravi Marijan Roblek, direktor Mlekopa, ki na podlagi trenutnih razmer na mlečnem trgu ocenjuje, da se bodo odkupne cene mleka v letošnjem prvem polletju zniževale.

Bled – Na Gorenjskem ni veliko poslovnega sodelovanja med zadrugami, izjema je odkup in prodaja mleka, za kar je osem gorenjskih kmetijskih zadrug – M-Sora Žiri, Škofja Loka, Sloga Kranj, Naklo, Gorenjska mlekarska zadruga, Cerklje, Gozd Bled in Tržič – ter podjetje KŽK Kranj že v letu 2005 ustanovilo skupno podjetje Mlekop, družbo za odkup in prodajo slovenskega mleka. Čeprav je pred leti KZ Cerklje izstopila iz Mlekopa, na novo pa sta vstopili KZ Dolomiti Dobrava in KGZ Litija, je združeno podjetje vse do danes ohranilo svoje osnovno poslanstvo – skupno nastopati na trgu in z večjimi količinami mleka dosegati na trgu tudi boljše pogoje za »mlečna« kmetijska gospodarstva in posredno tudi za zadruge.

Mlekop največji odkupovalec mleka

Lani je Mlekop od svojih članic ter od GKZ Srednja vas v Bohinju in KZ Dreta, s katerima poslovno sodeluje, že drugo leto zapored odkupil več kot sto milijonov litrov mleka – natančneje 104,5 milijona litrov mleka, s to količino pa se po besedah Marijana Robleka, direktorja Mlekopa, ki ima zadnje tri leta sedež na Bledu, uvršča na prvo mesto med odkupovalci, saj odkupi približno petino vsega slovenskega in približno štiri petine vsega gorenjskega mleka. Okrog 35 odstotkov odkupljene količine mleka proda Ljubljanskim mlekarnam, tako da je njihov največji dobavitelj, približno 15 odstotkov mleka gre v vipavski Ekolat (nekdanja mlekarna Agroind Vipava), v kateri je Mlekop tudi manjši lastnik, približno pet odstotkov ga proda na Hrvaško, preostalo mleko pa gre v Italijo, kjer oskrbuje z mlekom štiri oziroma pet mlekarn, s tremi od teh sodeluje že od vsega začetka.

Cena za vse enaka

»Mleko je postalo navadno tržno blago, ki ga je zmeraj možno prodati, a vprašanje je, po kakšni ceni. Ker je to hitro pokvarljivo blago, s katerim se ni možno 'igrati', je zelo pomembno, da so med prodajalcem in kupcem dobri poslovni odnosi,« pravi Marijan Roblek in dodaja: »Doslej se nam še ni zgodilo, da bi morali mleko zliti proč ali da ne bi dobili plačanega.« Za letos so z večino kupcev mleka že sklenili dogovore o letni količini, o ceni mleka pa se dogovarjajo za vsak mesec sproti. Čeprav dosegajo s kupci različne cene, v Mlekopu že od vsega začetka vodijo poslovno politiko, da kmetijska gospodarstva in posredno zadruge dobivajo za mleko enako plačilo za liter mleka, ne glede na to, komu in po kakšni ceni je bilo prodano mleko, oziroma so morebitne razlike v ceni le posledica razlik v kakovosti mleka. »Gorenjsko mleko je glede kvalitete na evropski ravni, zato je po njem veliko povpraševanje,« pravi Roblek, ki pa ob tem opozarja, da bodo gorenjska (slovenska) »mlečna« kmetijska gospodarstva zaradi majhnosti in težkih naravnih razmer dolgoročno težko konkurirala velikim pridelovalcem mleka iz držav, ki imajo za prirejo veliko ugodnejše naravne razmere. V Sloveniji se prireja mleka tudi vse bolj osredotoča na nižinsko območje, kjer so sicer boljši naravni pogoji za prirejo mleka, a hkrati hribovsko kmetijstvo ostaja brez pomembnega vira dohodka, kar dolgoročno lahko pomeni opuščanje kmetovanja, zaraščanje ... »To ni dobro,« meni Marijan Roblek, ki je prepričan, da bi slovenska kmetijska politika lahko z različnimi ukrepi spodbujala ohranitev prireje mleka na hribovskih območjih.

Ukinitev kvot povzročila še večja nihanja

Slovenija je s svojimi količinami mleka »majhen igralec«, praktično brez vpliva na dogajanje na mlečnem trgu, zato je tudi cena, ki jo dosega, zelo odvisna od razmer na evropskem in svetovnem trgu. Kot pravi Roblek, je ukinitev mlečnih kvot povzročila še večja nihanja v količinah mleka na trgu in posledično tudi pri ceni. »Ta nihanja se kažejo v tem, da je bila, na primer, avgusta in septembra lani cena mleka na prostem trgu na Nizozemskem in v Nemčiji skoraj 45 centov za liter, že decembra pa je bila na Nizozemskem cena 18 centov, nemški dobavitelji pa so ga dostavljali v italijanske mlekarne po ceni od 24 do 26 centov. Na prostem trgu resda ni velikih količin mleka, a vplivajo tudi na cene pogodbeno dogovorjenih količin,« pojasnjuje Marijan Roblek in dodaja, da na ceno mleka vplivajo ponudba in povpraševanje, prodaja evropskega mleka v Azijo in Afriko, ruski embargo, ki vključuje tudi evropsko mleko in mlečne izdelke, velike zaloge mleka v prahu ...

Zdajšnje razmere kažejo na zniževanje cene

Medtem ko so v Mlekopu predlani (v prvih enajstih mesecih) dosegli na letni ravni povprečje 25,13 centa za liter mleka (toliko so dobile zadruge), je bilo lani v enakem obdobju povprečje 31,3 centa za liter. »Trenutne razmere na mlečnem trgu kažejo na to, da se bodo odkupne cene v prvi polovici letošnjega leta zniževale, tako da bomo letos težko dosegli lansko povprečje,« ocenjuje Marijan Roblek in ob tem opozarja na »bumerang«: »Ko odkupne cene začnejo padati, kmetje poskušajo razliko v ceni oziroma izpad dohodka nadomestiti z večjo količino mleka, kar povzroči še večjo ponudbo mleka na trgu in posledično še dodatno znižanje cene.« Tako v Evropski uniji kot v Sloveniji se količina odkupljenega mleka povečuje, v Sloveniji se tudi nadaljuje koncentracija: manjše »mlečne« kmetije opuščajo prirejo mleka, večje še povečujejo čredo in količino mleka.