V nedeljo pred božičem so zvonili (na fotografiji od leve od zgoraj navzdol) Marko Kumar, Simon Likar (skrbnik zvonika), Blaž Kumar in Janez Robas. Obvladali so zvonove, ki skupno tehtajo okoli sedem ton in pol. /Foto: Jure Ferlan

Zvonovi na ročni pogon

Šmarnogorski zvonovi so še vedno na ročni pogon. Poldan zvoni ob pol dvanajstih.

Šmartno – Ob nedeljah 15 minut pred 11. uro (ko se v cerkvi začne maša) lahko obiskovalci Šmarne gore prisluhnejo ubranemu zvonjenju iz zvonika. V zvoniku, ki je predelan iz nekdanjega obrambnega stolpa v obzidju protiturškega tabora, visijo štirje bronasti zvonovi. Veliki tehta skoraj štiri tone in ga morata poganjati dva človeka. Nanje se večino nedelj pritrkava, razen v adventnem in postnem času, ko se po tradiciji enostavno zvoni s potegi vrvi, saj zvonovi tu niso elektrificirani. V glavnem zvonarji prihajajo iz okoliških krajev. Večkrat se jim pridružijo tudi pritrkovalci od drugod. Nekatere župnije imajo na Šmarni gori zaobljubljene maše in takrat pridejo njihove pritrkovalske skupine. Kot je povedal skrbnik zvonika Simon Likar, se vsi z zvonjenjem na Gori ukvarjajo prostovoljno, ker so ljubitelji zvonov in pritrkavanja. Posebnost Šmarne gore je, da tu poldan zvoni ob pol dvanajstih v spomin na dogodek iz časa turških vpadov. Legenda pravi, da so Turki sklenili napasti in zasesti tabor s cerkvijo, v katerem so se skrivali okoliški prebivalci, do dvanajste ure. Če jim to ne bi uspelo do takrat, bi prišle na pomoč dodatne skupine napadalcev. Ljudje za obzidjem so izvedeli za ta načrt in pozvonili poldan že ob pol dvanajsti. Tako okrepitve niso prišle in Turki niso zavzeli tabora. Poldan se zvoni še po starem, z dvema presledkoma, tako da pozvoni trikrat s 33 udarci. Likar skrbi tudi za staro stolpno uro na uteži, ki še vedno deluje. Navijati jo je treba ročno dvakrat tedensko. Ob smrti svojcev nekateri prebivalci okoliških krajev naročijo na Gori tudi zvonjenje za slovo. Če se zbere dovolj zvonarjev, pozvanjajo tudi delopust ob sobotah in pred večjimi prazniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 31. julij 2008 / 07:00

Spet želi pšenico

V petek je bila v Bohinju po dolgem času spet žetev pšenice.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 16. april 2020 / 17:00

Lepo darilo

Alenka Gotar in njen soprog An­že Šuštar sta v začetku marca na spletnem po­rtalu YouTube objavila duet oziroma videospot za simpatično pesem z močnim ljubezenskim nabojem, ki sta jo ustva...

Zanimivosti / četrtek, 16. april 2020 / 17:41

Pomlad, pomlad, polna si nad

Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel, lepe pesmi pel ... (slovenska narodna)

Rekreacija / četrtek, 16. april 2020 / 17:37

Kolesarjenje po radovljiški občini

Prejšnji teden sem opisal traso kolesarjenja po kranjski občini. Bilo je precej odzivov, dva pozorna bralca sta me tudi opozorila na napako. Na poti med Tatincem in Čadovljam kolesar namre...

Nasveti / četrtek, 16. april 2020 / 17:36

Riž in pršut

Gostilniški jedilniki nas z opisom jedi včasih znajo zavesti in nam povsem enostavno stvar prodajo po mastni ceni. Recimo tudi »rižota z domačim kraškim pršutom in z ročno izkopanim porom in še s p...

Rekreacija / četrtek, 16. april 2020 / 17:33

Najmanjše presihajoče jezero v Sloveniji

Krožna planinska pot Pentlja, 3. del – Pred nami je tretja, zadnja etape Krožne planinske poti Pentlja, ki poteka po obronkih občine Brezovica pri Ljubljani. Z zdraviliške Rakitne nazaj do vrtca v Bre...