Sebastjan Starič, Lara Vouk in Aleksander Tolmaier v predstavi Spet nikoli več / Foto: Tomo Weis, Teater Šentjanž

Lutke so doma v Šmihelu

Jutri ob 14. uri bo na pokopališču v Selah osrednja svečanost Zveze koroških partizanov pred dnevom mrtvih. Konec tedna bodo po koroških dvojezičnih krajih tradicionalne prireditve Dober večer, sosed – Guten Abend, Nachbar. Jutri je v Avstriji državni praznik v spomin na ta dan leta 1955, ko je zadnji zavezniški vojak zapustil ozemlje Republike Avstrije.

Slovenska kultura na Koroškem je trdoživa, pestra, tudi inovativna. Ne zapolnjujeta je le pesem in literatura, ampak tudi gledališče.

V Šmihelu so se spomnili štiridesete obletnice začetka lutkovnega ustvarjanja. Tretjega novembra 1979 je bila premiera prve predstave domačih lutkarjev z naslovom Igra za poredneže, potem je začel z lutkami živeti ves kraj. Prav tako praznujejo v Šmihelu dvajsetletnico organiziranja mednarodnega lutkarskega festivala Cikl Cakl. Letošnje predstave so navdušile več kot tisoč otrok. V Šmihel so prišle poleg domačih in slovenskih tudi skupine iz Nemčije, Češke, Švedske in Čila, iz Italije in Estonije pa sta prišla akrobata. Navdušeni so bili tudi starejši. V lutkovni predstavi Š. O. R. F. ali Šmihel obleče rdeč frak je sodelovalo okrog štirideset lutkaric in lutkarjev vseh generacij. Vse predstave so bile takoj razprodane.

V Šentjanžu v Rožu pa je tamkajšnji teater, ki deluje pri Slovenskem prosvetnem društvu, postavil na oder gibalno-gledališko predstavo z naslovom Spet nikoli več – Schon wieder nie wieder. Režija je bila v rokah Alenke Hain, sceno in kostume pa je imela na skrbi Jasna Vastl. Igrali so trije dobri znanci koroških odrov, še posebej slovenskih: Sebastjan Starič, Lara Vouk in Aleksander Tolmaier. Predstava govori o strahu in sovraštvu, strahu pred lakoto, brezposelnostjo, izgubo doma, svojega jezika, domovine … Ta strah so najrazličnejši manipulatorji vedno znali spremeniti v sovraštvo do drugačnih. Tudi koroški plebiscit pred sto leti in kasnejša gonja proti vsemu slovenskemu sta pravzaprav ena sama manipulacija s strahom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 18. maj 2009 / 07:00

Kakor se naredi, je prav

Konec aprila sta 60 let zakona v krogu svoje družine praznovala Igor in Anica Slavec iz Struževega. Igor ima še dobro v spominu tisti dan leta 1949, ko sta, kot rada rečeta, sprejela eno najboljših od...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...