Sebastjan Starič, Lara Vouk in Aleksander Tolmaier v predstavi Spet nikoli več / Foto: Tomo Weis, Teater Šentjanž

Lutke so doma v Šmihelu

Jutri ob 14. uri bo na pokopališču v Selah osrednja svečanost Zveze koroških partizanov pred dnevom mrtvih. Konec tedna bodo po koroških dvojezičnih krajih tradicionalne prireditve Dober večer, sosed – Guten Abend, Nachbar. Jutri je v Avstriji državni praznik v spomin na ta dan leta 1955, ko je zadnji zavezniški vojak zapustil ozemlje Republike Avstrije.

Slovenska kultura na Koroškem je trdoživa, pestra, tudi inovativna. Ne zapolnjujeta je le pesem in literatura, ampak tudi gledališče.

V Šmihelu so se spomnili štiridesete obletnice začetka lutkovnega ustvarjanja. Tretjega novembra 1979 je bila premiera prve predstave domačih lutkarjev z naslovom Igra za poredneže, potem je začel z lutkami živeti ves kraj. Prav tako praznujejo v Šmihelu dvajsetletnico organiziranja mednarodnega lutkarskega festivala Cikl Cakl. Letošnje predstave so navdušile več kot tisoč otrok. V Šmihel so prišle poleg domačih in slovenskih tudi skupine iz Nemčije, Češke, Švedske in Čila, iz Italije in Estonije pa sta prišla akrobata. Navdušeni so bili tudi starejši. V lutkovni predstavi Š. O. R. F. ali Šmihel obleče rdeč frak je sodelovalo okrog štirideset lutkaric in lutkarjev vseh generacij. Vse predstave so bile takoj razprodane.

V Šentjanžu v Rožu pa je tamkajšnji teater, ki deluje pri Slovenskem prosvetnem društvu, postavil na oder gibalno-gledališko predstavo z naslovom Spet nikoli več – Schon wieder nie wieder. Režija je bila v rokah Alenke Hain, sceno in kostume pa je imela na skrbi Jasna Vastl. Igrali so trije dobri znanci koroških odrov, še posebej slovenskih: Sebastjan Starič, Lara Vouk in Aleksander Tolmaier. Predstava govori o strahu in sovraštvu, strahu pred lakoto, brezposelnostjo, izgubo doma, svojega jezika, domovine … Ta strah so najrazličnejši manipulatorji vedno znali spremeniti v sovraštvo do drugačnih. Tudi koroški plebiscit pred sto leti in kasnejša gonja proti vsemu slovenskemu sta pravzaprav ena sama manipulacija s strahom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 6. oktober 2009 / 07:00

Layerjeva hiša bo spet hiša umetnikov

Layerjeva hiša v središču Kranja je pomemben kulturni spomenik, po njeni temeljiti prenovi pa bo tudi prostor za različne kulturne dejavnosti.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 10. marec 2024 / 20:15

Precejšnje razlike pri stroških kreditiranja

Najboljši kazalnik stroškov kreditiranja prebivalstva je efektivna obrestna mera (EOM), ki poleg obresti vključuje tudi stroške kreditne storitve – administrativne stroške ter stroške odobritve, za...

Kronika / nedelja, 10. marec 2024 / 20:14

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta tožbo

Starša pokojne deklice Gaje nadaljujeta odškodninsko tožbo zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Kranjsko sodišče je zavrnilo predlog tožene kranjske porodnišnice za obnovo postopka.

Nasveti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:45

Tako to deluje?

V zadnji kolumni smo zapisali, da smo 12. del narave in da se narava vedno samoozdravlja. Narava sama skrbi za ravnotežje – in to dela celo brez človeka. Čustvene težave v nas so bolečine in narava...

Zanimivosti / nedelja, 10. marec 2024 / 15:42

V spomin Valentinu Kokalju, 13. del

Pa vendar je Albinca v svoji notranjosti, globoko v sebi, vse življenje pogrešala svoje rodne starše, še posebno mamo, o kateri so ji sorodniki in znanci povedali še mnogo manj kot o očetu. In kako...

GG Plus / nedelja, 10. marec 2024 / 09:17

Luna nagajiva (12. del)

Colnarjevi iz Kranja so bili dolgo najbolj znani po Ivani Colnar. Bila je ena od najpremožnejših meščank. V središču Kranja je imela dve hiši, eno, obdano z njivami, pa na (takratnem) obrobju mesta...