Sebastjan Starič, Lara Vouk in Aleksander Tolmaier v predstavi Spet nikoli več / Foto: Tomo Weis, Teater Šentjanž

Lutke so doma v Šmihelu

Jutri ob 14. uri bo na pokopališču v Selah osrednja svečanost Zveze koroških partizanov pred dnevom mrtvih. Konec tedna bodo po koroških dvojezičnih krajih tradicionalne prireditve Dober večer, sosed – Guten Abend, Nachbar. Jutri je v Avstriji državni praznik v spomin na ta dan leta 1955, ko je zadnji zavezniški vojak zapustil ozemlje Republike Avstrije.

Slovenska kultura na Koroškem je trdoživa, pestra, tudi inovativna. Ne zapolnjujeta je le pesem in literatura, ampak tudi gledališče.

V Šmihelu so se spomnili štiridesete obletnice začetka lutkovnega ustvarjanja. Tretjega novembra 1979 je bila premiera prve predstave domačih lutkarjev z naslovom Igra za poredneže, potem je začel z lutkami živeti ves kraj. Prav tako praznujejo v Šmihelu dvajsetletnico organiziranja mednarodnega lutkarskega festivala Cikl Cakl. Letošnje predstave so navdušile več kot tisoč otrok. V Šmihel so prišle poleg domačih in slovenskih tudi skupine iz Nemčije, Češke, Švedske in Čila, iz Italije in Estonije pa sta prišla akrobata. Navdušeni so bili tudi starejši. V lutkovni predstavi Š. O. R. F. ali Šmihel obleče rdeč frak je sodelovalo okrog štirideset lutkaric in lutkarjev vseh generacij. Vse predstave so bile takoj razprodane.

V Šentjanžu v Rožu pa je tamkajšnji teater, ki deluje pri Slovenskem prosvetnem društvu, postavil na oder gibalno-gledališko predstavo z naslovom Spet nikoli več – Schon wieder nie wieder. Režija je bila v rokah Alenke Hain, sceno in kostume pa je imela na skrbi Jasna Vastl. Igrali so trije dobri znanci koroških odrov, še posebej slovenskih: Sebastjan Starič, Lara Vouk in Aleksander Tolmaier. Predstava govori o strahu in sovraštvu, strahu pred lakoto, brezposelnostjo, izgubo doma, svojega jezika, domovine … Ta strah so najrazličnejši manipulatorji vedno znali spremeniti v sovraštvo do drugačnih. Tudi koroški plebiscit pred sto leti in kasnejša gonja proti vsemu slovenskemu sta pravzaprav ena sama manipulacija s strahom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 16:29

Znova odkrivajo javorskega rojaka

Ob dvestoti obletnici rojstva so se v Javorjah na slovesnosti na mestu, kjer je včasih stala njegova rojstna hiša, spomnili duhovnika, misijonarja, pisatelja, pesnika, časnikarja in dobrotnika Luke Je...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 10. december 2021 / 23:38

Sneg povzročal težave predvsem v prometu

Kranj – Zaradi obilne pošiljke snega je bil včeraj promet upočasnjen, zaradi zdrsov predvsem tovornih vozil pa so ponekod nastajali zastoji. Gorenjski policisti so do včerajšnjega jutra obravnavali...

Slovenija / petek, 10. december 2021 / 23:16

Slovo samozavestnega Slovenca

V nedeljo, 5. decembra, popoldne so na boroveljskem pokopališču pokopali 86-letnega Melhijorja Verdela, samozavestnega in zavednega Slovenca, ki se je trudil in uspeval, da so bili Slovenci in slov...

Kranjska Gora / petek, 10. december 2021 / 23:12

Tekaške smučarske proge urejene tudi v Mojstrani

Mojstrana – Proge za tek na smučeh so že urejene v Mojstrani, so sporočili iz Turističnega društva (TD) Dovje - Mojstrana. »Novi lastnik žičnice, družba Altema, jih bo urejal predvidoma enkrat tede...

Zanimivosti / petek, 10. december 2021 / 23:10

S plugom na centimetre med vozili

Davča – Izvajalci zimske službe imajo v tej zimi precej dela. Ob sneženju se trudijo, da čim prej očistijo ceste, njihovo delo je še posebej zahtevno v hribovitih območjih, kjer so običajno ceste o...

Nasveti / petek, 10. december 2021 / 23:05

Po sneženju ne hodite v gore

Zasnežene gore zahtevajo bistveno drugačno pripravo na obisk kot poleti, zima v hribih pa skriva tudi veliko pasti – ena največjih so snežni plazovi, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije.