Ločani obiskujejo Grebenarjeve jaslice

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 14. januar 2018 / 09:54

Rajko Krmelj že vrsto let postavlja jaslice pri Grebenarju, kamor v prazničnem času še vedno radi romajo Ločani in okoličani.

Vincarje – Čeprav zima brez snega ni podobna sama sebi, smo se te januarske dni peš podali iz Škofje Loke mimo grajskega obzidja do Grebenarjeve domačije na robu Vincarij, da bi podoživeli izkušnje Ločanov in drugih, ki v prazničnem času romajo na ogled Grebenarjevih jaslic. Včasih sta jih postavljala Antonija in Gašper Dolinar, ki sta takrat gospodarila pri Grebenarju, danes njuno tradicijo nadaljuje Rajko Krmelj, ki je po zakoncih brez otrok podedoval tudi skrb za jaslice. To sam počne že več kot poldrugo desetletje pa tudi prej je pomagal Grebenarjevema pri postavljanju jaslic.

»Jaslice so stare čez čez sto let, nastale so verjetno pred prvo svetovno vojno,« o Grebenarjevih jaslicah pove Rajko Krmelj, ki so ga lani za skrbno negovanje te tradicije nagradili z občinskim priznanjem. V hišnih jaslicah, ki zavzemajo ogromen kot v sobi s kmečko pečjo, je okoli dvesto figuric, samo ovčic je okoli osemdeset. V času po drugi svetovni vojni, ko se figurice pri nas niso dobile, so jih h Grebenarju prinašali ljudje, ki so jih imeli možnost dobiti v tujini. In tako je bilo v jaslicah vsako leto kaj novega, poleg običajnih figuric pa se je v njih znašlo tudi veliko drugih živali: lisica, zajec, divji petelin, orel, svizec, medved ..., tudi ptice trnovke, ki jih je Grebenarjeva Tona, navdušena nad nadaljevanko s tem naslovom, postavila v jaslice. Otroci so, stoječ na skrinji, zvedavo opazovali jaslice, se navduševali nad živalcami v njih, jezercem, po katerem plava čoln, hlevčkom s sveto družino in tremi kralji. Le dotikati se jih niso smeli, čeprav je kakšna otroška ročica v navdušenju ušla nadzoru. Rajko se začne z jaslicami ukvarjati že ob koncu oktobra ali začetku novembra, ko nabira in suši mah, ob koncu novembra jih začne prinašati s podstrešja in na dan sv. Miklavža jih začne postavljati. Ker Grebenarjeva hiša stoji ob sprehajalni in pohodni poti (mimo se gre tudi na Lubnik), si jih v prazničnem času pride ogledat veliko ljudi. Še vedno so nad njimi najbolj navdušeni otroci, odrasle pa tja med drugim vleče tudi nostalgija, kot denimo našega vodiča Jerneja Tavčarja, ki se rad spominja tako hoje v snegu za gradom proti Grebenarju kot čarobnega doživetja ob jaslicah. Vrste obiskovalcev se po praznikih redčijo, Rajko pa bo vse do svečnice še vsak dan v hiši pričakoval tiste, ki si jih želijo ogledati.