Pravoslavni praznovali božič

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / četrtek, 11. januar 2018 / 15:35

Srbska, makedonska, ruska, beloruska, ukrajinska in gruzijska pravoslavna cerkev še uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim »zaostaja« trinajst dni.

Kranj – Ko je v 16. stoletju tedanji papež Gregor uvedel nov gregorijanski koledar, ga vse krščanske cerkve niso sprejele, ampak so obdržale julijanskega. Ta za trinajst dni zaostaja za gregorijanskim in tako praznujejo pravoslavni božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Nekatere pravoslavne cerkve so praznovanje največjih praznikov prilagodile gregorijanskemu koledarju, srbska, črnogorska, makedonska, ruska, beloruska, ukrajinska in gruzijska pa še naprej uporabljajo julijanski koledar.

Letošnje božično praznovanje so pravoslavni verniki v Sloveniji začeli v soboto, ko je bil tako imenovani badnji dan, ko na večernem bogoslužju prejmejo badnjak v obliki slame in hrastovih vej. Hrast je namreč simbol pravoslavnega božiča. Tudi po domovih postavijo badnje drevo, pod katerega sodijo darila, še posebej sladkarije za otroke. Večer je po družinah prazničen. Običajno sledi polnočna maša in nato še jutranje bogoslužje na dan praznika. Božič je tudi za pravoslavne vernike verski in družinski praznik ter praznik miru in prijateljstva. Stisk rok spremljata pozdrav Kristus se je rodil in odgovor Res se je.

V Sloveniji je bila največja slovesnost v cerkvi svetega Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je osrednja cerkev Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji. V Kranju pa sta vsako leto osrednji bogoslužji za pravoslavne vernike na Gorenjskem: za Srbsko pravoslavno cerkev v cerkvi na Pungertu in za vernike makedonske pravoslavne cerkve v Rožnovenski cerkvi v Kranju. Obe je v duhu ekumenizma bratskima krščanskima cerkvama dala v uporabo kranjska katoliška župnija.