Vrsta novosti v zdravstvu

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 9. januar 2018 / 07:56

Novele zakonov o pacientovih pravicah, o zdravstveni dejavnosti in o zdravniški službi v tem letu prinašajo več pomembnih novosti.

Kranj – Prenovljen zakon o pacientovih pravicah prinaša več sprememb glede čakalnih dob. V čakalnici pri zdravniku bo bolnik od zdaj čakal največ 30 minut (doslej je veljalo 20 minut čakanja). Omejitev ne velja, kadar bo moral zdravnik drugemu pacientu nuditi nujno zdravniško pomoč, kadar pacient pride k zdravniku nenaročen ali kadar naročeni termin zamudi.

Novosti so tudi pri napotnicah. Doslej so bile v veljavi napotnice z oznako nujno (z njo so bili pacienti na vrsti v 24 urah), hitro (v treh mesecih, za raka pa v enem mesecu) in redno (v šestih mesecih oz. v 12 ali 18 mesecih za ortodonta in ortopeda), sedaj se uvaja oznaka »zelo hitro«, ki pacientu zagotavlja storitev v 14 dneh. O stopnji nujnosti odloči napotni zdravnik, zdravnik specialist pa odločitev lahko tudi spremeni. Zakon namreč predvideva razvrstitev napotnic pri specialistu v treh dneh od prejema, in če specialist presodi, da je stopnja nujnosti drugačna, kot jo je določil osebni zdravnik, jo spremeni ali celo zavrne. Pacient bo imel po novem tudi pravico do drugega zdravniškega mnenja. To bo univerzalna pravica, torej bo veljala na vseh ravneh zdrav­stvene dejavnosti za vse paciente.

Čakalne dobe so v zdrav­stvu že ves čas zelo občutljiva tema, na tem področju mora biti voden elektronski čakalni seznam.

Pacient je za posamezno storitev lahko uvrščen na čakalni seznam pri enem samem izvajalcu, in sicer na en okvirni termin. Doslej je namreč veljalo, da je bil lahko vpisan na več seznamih. Vsak čakalni seznam ima svojega upravljavca, skupni skrbnik čakalnih seznamov je nacionalni inštitut za javno zdravje. Podatke lahko izvajalci med seboj izmenjujejo. Pacient pa ima enkrat na mesec pravico do vpogleda v čakalni seznam. Pacient ali družinski član lahko samo enkrat odpove termin za operacijo ali kako drugo zdravstveno storitev, ne da bi mu bilo treba navajati razloge. To mora storiti najmanj deset dni pred storitvijo. Z navedbo objektivnih razlogov to lahko stori tudi za nazaj, do 30 dni po naročenem datumu. Za isto storitev se lahko ponovno uvrsti na čakalni seznam po treh mesecih ali ko zdravnik ugotovi, da je nujno. Pacienta črtajo s čakalnega seznama, če ne pride na dogovorjeni termin in ga niti ne odpove. Črtajo ga, če zavrne storitev, če želi, da se črta, če je v slabem zdravstvenem stanju in operacije ne bi prenesel ali če umre. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo sezname do konca januarja na ta način »prečistili«, kar bo skrajšalo čakalne dobe.

Po drugi strani pa zakon o zdravstveni dejavnosti omejuje popoldansko delo zdravnikov v zasebnem zdravstvu, zaradi česar se je bati, da se bodo čakalne dobe še podaljšale. Ta zakon pa tudi na novo ureja koncesije in registracije pravnih oseb v zdravstvu. Omeniti velja tudi spremembo v zakonu o zdravniški službi, ki določa, da se lahko pacienti vpišejo pri zdravnikih družinske medicine, ki še niso dokončali specializacije in še nimajo licence, in sicer zaradi velikega pomanjkanja zdravnikov družinske medicine.