Bolnišnica postala premajhna

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Jesenice / torek, 9. januar 2018 / 19:36

Jeseniški zdravniki so tudi predsednika države opozorili na to, da je sedemdeset let stara bolnišnica postala odločno premajhna za vse paciente, ki jih sprejmejo in na nadaljnje zdravljenje napotijo v urgentnem centru.

Jesenice – Splošna bolnišnica Jesenice bo letos obeležila sedemdesetletnico delovanja, kar institucijo, ki v sedmih desetletjih beleži številne uspehe in pridobitve, postavlja nove izzive. Eden od največjih prav gotovo predstavlja dejstvo, da je bila stavba v osnovi zgrajena za namen lokalne bolnišnice. Te okvire je Splošna bolnišnica Jesenice že zdavnaj prerasla, saj že dolgo opravlja funkcijo regijske bolnišnice, še toliko bolj v zadnjih letih, odkar v sklopu bolnice deluje novi, sodobni urgentni center.

»Urgentni center je za Bolnišnico Jesenice prav gotovo ena največjih pridobitev, kar jih je ta ustanovo pridobila v sedemdesetih letih delovanja. Številka sedemdeset let pa po drugi strani sama po sebi pove, da velika vhodna vrata, ki jih predstavlja urgenca, ne zdržijo več pritiska: vrata se odprejo, vendar pa prostor, stara stavba za urgentnim centrom, z omejenimi kapacitetami ne zmore več pritiska, ki ga s sprejetimi pacienti prinaša in zmore urgentni center,« je ob nedavnem obisku predsednika republike Boruta Pahorja opozoril vodja urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice Robert Carotta, in pristojne pozval, naj resno razmišljajo o gradnji nove gorenjske regijske bolnišnice. »Upam, da jo bomo nekoč imeli, saj je ta hiša že zdavnaj premajhna za vse, kar delamo v njej.«

Kot pravi, so z novo urgenco načeloma zelo zadovoljni, a dejstvo je, da bolnišnica za velikimi vhodnimi vrati, enostavno ne zmore sprejeti vseh pacientov, napotenih v nadaljnjo obravnavo. »Kapacitete, pred sedmimi leti načrtovane za lokalno bolnišnico, so kar naenkrat postale regionalne, zato se zatika. Obravnava pacienta v prostoru urgence naj bi trajala do štiri ure, a kadar ni proste postelje na internem ali kirurškem oddelku, se zgodi – sicer redko – da pacienti na urgenci obtičijo tudi do 24 ur,« opozarja Carotta. »Imamo moderno opremo, ne bi si mogli želeti boljše, a se ubadamo tudi z veliko kadrovsko podhranjenostjo,« je še poudaril.

Kot je ob obisku predsednika države še poudaril direktor bolnišnice Janez Poklukar, so pred ustanovo v prihodnjih letih tudi sicer veliki izzivi. »Najprej epidemiološki: vemo, da je glavni razlog za umrljivost postal rak, ne več srčno-žilne bolezni, zato bo v prihodnosti treba še krepiti paliativno oskrbo in mobilne time, ki bodo težkim kroničnim pacientom pomagali na lokaciji, se pravi doma. Po drugi strani nas kot izziv čaka tudi obvladovanja bakterij, ki so odporne proti antibiotikom; problema se v naši bolnišnici dobro zavedamo, že vrsto let na tem področju vodimo strogo politiko,« je dejal Poklukar in kot enega od pomembnih faktorjev, ki bodo vplivali na razvoj zdravstvenega sistema, navedel tudi napovedana demografska gibanja.

»Starajoča se populacija namreč pred nas postavlja potrebo po večjem obsegu zdravstvenih storitev, ob tem, da se po projekcijah manjša aktivni del prebivalstva. Posledično nas vse skupaj pripelje pred problem finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema, za katerega pa poudarjam, da je zagotovo eden najboljših, če ne najboljši na svetu, glede na vložena sredstva.«