Za Klešmanom trideseta tekaška sezona

Poseben jubilej je obeležil Marjan Zupančič, eden bolj znanih slovenskih tekačev rekreativcev. Je rekorder Slovenske planinske poti in sedemkratni zmagovalec Triatlona jeklenih v Bohinju. V zadnjih letih se posveča predvsem gorskim ultramaratonom. Za njim je jubilejna, trideseta tekaška sezona.

Bohinjska Bistrica – Za Marjanom Zupančičem je še eno uspešno športno leto, ki je bilo nekoliko tudi posebno, saj je bilo že jubilejno, trideseto tekaško.

Lani devet zmag, pet novih rekordov prog

V letu 2017 je nastopil na 13 tekmah, devetkrat zmagal, bil enkrat drugi, enkrat peti in dvakrat odstopil. Postavil je pet novih rekordov prog. Je tudi skupni zmagovalec serije Kvarner Trails. V zadnjih letih ga videvamo predvsem na daljših gorskih maratonih v Sloveniji in tujini. »Še vedno sem zelo aktiven, a o tem res ni veliko slišati. Gorski maratoni so pri nas medijsko še zelo zapostavljeni, čeprav so vse bolj priljubljeni. V tem športu sem našel nov izziv,« je povedal Marjan Zupančič, ki ga mnogi poznajo po vzdevku Klešman. Njegova športna pot je dolga. Nastopal je na kolesarskih tekmah, na tekaških, v gorskem teku, triatlonu, sedaj pa je v ultra trail vodah. »Sezona 2017 je bila jubilejna, in če odštejem dva spodrsljaja, odstopa po želodčnih težavah, skoraj popolna. Začel sem z 8 urami Slivnice z novim rekordom deset vzponov v sedmih urah 23 minutah, že naslednji konec tedna sem tekel Crazy Hill Trail 33 kilometrov blata. To je bila tesna zmaga, saj me je zadnjih petsto metrov dohitel Matija Grabrovečki, letošnji hrvaški državni prvak v trailrunningu in zmagovalca je odločil ciljni sprint. Posebno sem ponosen na tekmi v aprilu. V razmiku treh tednov sem zmagal na 100 Milj Istre (razdalji 110 km) in na Ultra Trail Vipava Valley na sto kilometrov, obakrat z novima najboljšima časoma proge. V Istri sem premagal favoriziranega Francoza Clémenta Barreta, v Vipavi pa mi je kljub utrujenosti uspel odličen nastop in zmaga s časom 11 ur 16 minut. Teden kasneje sem šel na Reko po nekaj točk za skupni seštevek v Kvarner Trails, seriji štirih trailov. Sledili sta zmagi na Hahliči Trail (44 km) in Risnjak Trail (29 km/1600 m), na katerem sem bil najboljši že četrto leto zapored. Žal se mi ni izšlo na naslednji tekmi, gorskem maratonu na Velikem Kleku oziroma Grossglocknerju, kjer sem odstopil. Sem pa zato nenačrtovano nastopil na teku na Talež in na Pohorje Trailu (44 km) in obakrat zmagal. Na Pohorju sem postavil tudi nov rekord proge. Sledila je Učka Trail, kjer sem bil prvič zares premagan, za kar gredo čestitke zmagovalcu Anžetu Šenku. Zadovoljen sem bil tudi z drugim mestom, s katerim sem potrdil skupno zmago v seriji Kvarner Trails. Za zadnjo tekmo v letu 2017 sem imel v načrtu Dalmacija Ultra Trail, sto kilometrov. Startal sem na rezultat, nisem se oziral na konkurenco, si pritekel prednost, nato pa se žal ni izšlo in sem moral zaradi želodčnih težav odstopiti. Letos bom znova poskusil. Kljub vsemu pa to ni bila moja zadnja tekma lani, saj sem se odzval še povabilu Aleša Štefeta in tekel 8 ur Valvasorja. Rekord sem popravil na 12 vzponov v 7 urah in 39 minutah,« je opisal svoje tekaško leto 2017.

Letos tudi na Madžarsko

Začel je že trenirati za sezono 2018, v kateri rekreativec iz Bohinjske Bistrice pravi, da bo imel manj tekem. »Izbor bo težak, saj sem povabljen že na več trailov, kot jih zmorejo moje noge,« je dejal in dodal, da bo šel prvič pogledat tudi na traile na Madžarskem. Izziv mu ostajata še Grossglockner Ultra Trail in Dalmacija Ultra Trail, na katerih si želi uspešno priti v cilj. Zupančič še pove, da so zanj prav izzivi tisti, ki ga vlečejo na tekme. In za zdaj tega ne najde v Triatlonu jeklenih v Bohinju, na katerem je zmagal sedemkrat. Večkrat je to uspelo le Janezu Mariču, ki je tudi lastnik rekorda. »Najini boji za zmago so bili res nekaj posebnega. Po toliko letih nastopov mi je zmanjkalo motivacije. Od zadnjega nastopa sem bil v čolnu le enkrat. Morda pa bom še kdaj na startu,« je nekaj besed namenil prestižni domači tekmi v Bohinju.

Družina, šport, služba

Odkar teče daljše teke, je njegov trening drugačen, posvečen predvsem vzdržljivosti. V lanskem letu je pretekel veliko kilometrov in še več višinskih metrov. Natančne številke, pravi, ne ve. Da bi treniral prav vsak dan, mu ob službi in družini zmanjka časa. Dela kot paznik v zaporu, kjer je vstopil tudi v leto 2018. Želi si, da bi bilo to zanj še eno uspešno leto, športno že enaintrideseto. In kateri uspeh mu doslej največ pomeni? »Ekipno drugo mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, vse zmage na državnih prvenstvih, sedem zmag na Jeklenih ...« je odgovoril in dodal, da ni vse le v zmagah, temveč da mu ukvarjanje s tekom pomeni predvsem zdrav način preživljanja prostega časa.