Še eno novo leto

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 3. januar 2018 / 14:24

Če povem po pravici, mi je praznovanje novega leta odveč. Vsako leto bolj. Všeč so mi dela prosti dnevi in dopust, ki ga preživljamo, ves pomp, praznovanja, rakete in hrup pa so mi odveč. Noč kot noč, kamorkoli prideš gneča, vpitje, pijača … Večkrat pomislim, ali se bom lahko kdaj temu izognila in se umaknila? Morda odšla na potovanje, nekam na bolj miren kraj … Najmlajši otroci še ne morejo biti brez nadzora in tako bom pač še nekaj časa doma. Všeč so mi srečanja s prijatelji, s katerimi se ne vidimo prav pogosto in imamo med dopustom več časa, da se lahko kaj pomenimo. Štirje prijatelji so ekonomisti, dva sta živela 17 let v ZDA. Z vsemi smo se pogovarjali o novodobnem denarju, »kojnih«. Ena dela v mednarodni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem. Pravi, da k njej prihajajo vodilni v finančni upravi in pravijo, kako bomo nadzorovali poslovanje s temi kriptovalutami. Drugi pravi, da moram takoj kupiti nekaj. To je sedaj novodobno finančno poslovanje. Bil je prvi, ko smo kupovali delnice. Tudi če ves vložek v kripto valute izgubi, si noče dovoliti, da ne bi bil zraven, ko je na vidiku nekaj novega. O tem govorijo povsod, dijaki, znanci, vaščani. Zelo so se nasmejali ob izjavi dveh kmečkih ženic, ki sta se pogovarjali o prevzemu nekega kmetijskega podjetja rekoč, kupila sta ga dva fanta iz Kranja z »denarj'm, k' ni d'nar«. Torej, skrajni čas, da tudi ti znanci ukrenejo nekaj v tej smeri. Pri frizerju sem se zadržala dlje kot običajno in z ženskami, ki smo čakale na še zadnje polepšanje v letošnjem letu (kot da ne bi mogla tega urediti prej), smo kuhale in pekle … Pa tudi to ni zaman. Naučila sem se pripraviti drugačen kruhov nadev za polnjenje pečenke. Med kruh sem dodala suhe slive in fige, skuhane v kompotu, in orehe. Takoj na slivestrovo sem to preizkusila in začuda – otroci so jedli. Upala sem speči celega piščanca, ker imam vedno težave, kako to lepo pečeno čudo razrezati na spodobne kose. Še enkrat smo pogledali Zvezdaninega gosta Adija Smolarja. Bil je sošolec moje prijateljice in vedela sem, da jo bom razveselila, če jo povabim na ogled intervjuja. Za polnoč smo skočili na Jakoba in od tam pogledali ognjemete in rakete. Prava ofenziva in zopet začudenje, koliko denarja gre v zrak. Pri nas ni nobene krize niti pomanjkanja. Kruha in iger so dejali že Rimljani in tako je še danes. Na prvi dan novega leta smo obiskali božični Vojnik. To mi je bilo pa všeč. V naselju so že tretje leto zapored pripravili razstavo jaslic. Več kot 150 različnih motivov so zbrali letos. Jaslice pripravijo domačini na svojih vrtovih in dvoriščih. Eni so jih pripravili v stilu svoje obrti ali navdiha. Tako so bili z gasilskih cevi in ročnikov, gum, ker so bili vulkanizerji, odpadnih lončkov, lesa, volne, slame, naravnih in drugih materialov. Občudovanja vredno, ni kaj. In tako smo začeli 2018. Naj bo zdravo, pri vsem drugem imamo nekako tudi sami prste zraven …