Novo leto po svetu

Zadnjič smo videli, kako različno po svetu praznujejo božič. A kljub razlikam ima praznovanje skupni imenovalec – božič sam. Enako je pri novem letu. Razlike so velike, a povsod gre za dejstvo, da je to prvi dan novega leta …

Novoletne variacije

Novo leto je pravzaprav najstarejši praznik na tem svetu, ki se še vedno praznuje. Babilonci so praznovali novo leto že štiri tisoč let pr. n. št. Takrat se je novo leto začelo na prvo novo luno po koncu spomladanskega enakonočja. Praznovanje je trajalo 11 dni, pri čemer je vsak dan imel drugačen namen in dejavnosti. Posebno in starodavno je tudi kitajsko novo leto, vedno pride na drugi mlaj po zimskem solsticiju, kar je enkrat med 22. januarjem in 19. februarjem. Pravilni datum lahko določimo tudi tako, da pogledamo, kdaj je po zimskem solsticiju prva polna luna in potem od tega datuma odštejemo 14 dni. Če se nam zdijo prej opisani postopki preveč zapleteni, bomo do pravega datuma najlažje prišli tako, da ga bomo poiskali na internetu. Tretji dan novega leta je dan, ko miši poročijo svoje hčere, zato gredo ljudje zgodaj spat, da se ne moti miši. Japonsko novo leto se tradicionalno praznuje tako, da potekajo priprave na prihod novega leta ves teden. V tem času je treba hišo temeljito očistiti, tako se očisti tudi zlih duhov. Prav tako morajo poplačati vse dolgove. In kar je najpomembnejše, treba je rešiti vse spore in odpustiti ljudem. Pred polnočjo pozvonijo 108-krat, kar simbolizira odpravo 108 težav. V novo leto vstopajo brez težav, nesporazumov, brez dolgov in v pričakovanju miru in blaginje. Dan po novem letu je prvi dan tako imenovanega pisanja, ko ljudje pišejo svoje upe in sanje za novo leto. Za Afroameričane ima novoletni dan poseben pomen, imenuje se emancipacijski dan, v spomin na 1. januar 1863, ko so sprostili vse sužnje iz suženjstva. Še danes veliko afriško-ameriških družin na prvi dan novega leta praznuje oboje. Edinstveni afriško-ameriški praznik je kwanzaa, ki traja več kot sedem dni, začne se 26. decembra, novoletno praznovanje je tako del poti do ponovnega povezovanja ljudi s svojimi afriškimi koreninami. Zdaj pa poglejmo še po Evropi, kjer je marsikje pomembno, kdo na prvi dan novega leta prvi vstopi v hišo. To je starodavni evropski novoletni običaj, ki se nadaljuje v današnjih časih na mnogih področjih. Prva oseba, ki vstopi v dom po polnoči na prvi dan v letu, bi moral biti moški, po možnosti s temnimi lasmi. Obiskovalka, ki je blondinka, bi lahko bila povezana z Vikingi, ki po tradiciji nikoli niso prinesli sreče. Prvi obiskovalec na novo leto bi moral prinesti darilo, in sicer kovanec za blaginjo, kruh za hrano, sol za okus ali viski, ki naj bi predstavljal dobro voljo. Irska tradicija je napovedovanje politične prihodnosti države s preverjanjem, v katero smer piha veter ob polnoči na silvestrovo. Če je veter z zahoda, je velika verjetnost, da bo v tem letu vladala sreča. Če je veter z vzhoda, bo vpliv Britancev prevladujoč. Na Irskem je prav tako običaj, da dajo samske ženske šopek omele pod svoje blazine v upanju, da bodo ulovile moža. Druga tradicija, značilna za Irsko, je razbijanje po vratih in oknih hiše s kruhom. Na tak način naj bi izganjali zle duhove in zagotovili kruh za prihodnje leto. Portugalski otok Madeira ima svoje mesto v Guinnessovi knjigi rekordov v rubriki, kjer se proslavlja najbolj razkošno novo leto. V letu 2009 je vlada porabila 12 milijonov evrov za zagotovitev čim bolj spektakularnega praznovanja novega leta na svetu. Drugi znani ognjemeti potekajo še v Riu de Janeiru, v pristanišču Sydney in seveda v New Yorku, kjer obiskovalci gledajo spust velikanske kristalne krogle, na kateri se prikazujejo trenutki starega leta. Eno od najbolj glamuroznih praznovanj novega leta ima Avstrija. Na cesarskem plesu, ki izhaja iz stoletne tradicije dinastije Habsburžanov, nosijo plesalci bele halje in črne suknjiče. Ob polnoči se vedno znova predvaja Straussova opereta Netopir (Die Fledermaus). Mize so pogosto okrašene s sladkimi prašički. In ne nazadnje: povsod po svetu so radovedni, kateri otrok se jim v novem letu prvi rodi. (Prirejeno po spletnem viru.)

Državni udar

»Dogaja se državni udar zoper strukture ene najpomembnejših državnih institucij, ne z oboroženimi silami ali paravojaškimi enotami, pač pa z zlorabami pravnih institucij.« Tako je Malgorzata Gersdorf, predsednica poljskega vrhovnega sodišča, v odprtem pismu obtožila konservativno vlado zaradi njenih spornih reform pravosodja.

Ljubezen do drugih

»Moja predstava o božiču, pa naj bo staromodna ali moderna, je zelo preprosta: ljubezen do drugih. Če prav pomislim: zakaj moramo na to čakati do božiča?« Tako se je svoj čas izrazil ameriški komedijant Bob Hope (1903–2003). Brez heca.