Volili bi osebe, ne list

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 16. november 2009 / 06:00

Začela se je enomesečna javna razprava o spremembah v volilni zakonodaji, ki jih je minuli teden predstavila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Volivcem naj bi zagotovile večji vpliv na izbor poslancev.

Ljubljana - Po spremenjeni volilni zakonodaji naj bi bili odpravljeni sedanji volilni okraji (v Sloveniji jih je 88), pač pa bi ostalo osem volilnih enot, v katerih bi volili po enajst poslancev državnega zbora. Proporcionalni volilni sistem bi tako ostal, glasovnice na volitvah pa bi bile podobne tistim za evropski parlament. Na glasovnicah bodo liste z največ enajstimi kandidati na vsaki, volivci pa ne bi več volili liste, pač pa bi ime kandidata, podobno kot je bilo sedaj v veljavi s preferenčnim glasom, le da bi bil ta po novem obvezen. Volivec bi moral tako obkrožiti številko pred imenom enega od kandidatov. Dokler se ljudje ne bi navadili na novost, bi veljalo prehodno obdobje, v katerem bi v primerih, ko bi volivec obkrožil listo in ne kandidata, njegov glas šel prvemu na kandidatni listi. Z liste bi bil tako izvoljen tisti, ki bi dobil največ preferenčnih glasov.

Predlaganih sprememb v zakonu o volitvah v državni zbor in o volilni in referendumski kampanji pa je še več. Ženske kvote se s sedanjih 35 povečujejo na štirideset odstotkov, kandidatne liste pa bodo morale biti sestavljene tako, da bodo kandidati v prvi polovici razporejeni izmenično po spolu. Noveli zakonov tudi predvidevata strožja merila za sorodstvena razmerja v volilnih odborih. Takšno določilo je bilo že sprejeto za lokalne volitve, potem ko se je v občini Škofja Loka zaradi sorodstvenih razmerij s kandidatom za župana pojavil dvom o volilnem rezultatu. Pri glasovanju po pošti naj bi imele ovojnice poštni žig z datumom ali pa v ovojnicah priložene dokumente, iz katerih je razviden datum oddaje glasovnice. Pri dajanju podpore kandidatom bodo uveljavili pravilo, da bo moral volivec, ki daje podporo, pred podpisom navesti, komu daje podporo, s čimer naj bi se po besedah ministrice Irme Pavlinič Krebs izognili manipulacijam. Med novostmi kaže omeniti tudi financerje volilne kampanje, kjer bodo morale biti vse pravne osebe, ki bodo podpirale kampanjo, javne, ne glede na višino prispevka. Od dneva razpisa volitev do uradnega začetka volilne kampanje po novem ne bi smelo prihajati do objav političnih oglaševalskih vsebin. Prepoved objave javnomnenjskih raziskav, ki v sedanji zakonodaji velja teden dni pred začetkom volilnega molka, pa bi bila omejena zgolj na čas volilnega molka. Volilnih plakatov tudi ne bi več obešali na plačljivih mestih, pač pa le na tistih, ki jih morajo organizatorjem volilne kampanje brezplačno zagotoviti lokalne skupnosti. S spremenjeno zakonodajo naj bi zagotavljali tudi boljši nadzor nad financiranjem volilne kampanje in njegovo preglednost.

V delovno skupino za pripravo sprememb volilne zakonodaje so imenovani tudi predstavniki opozicije (denimo gorenjski poslanec SDS Branko Grims). Koalicija si namreč želi zagotoviti njeno sodelovanje že v tej fazi, kajti tovrstna zakonodaja se sprejema z dvotretjinsko večino poslancev državnega zbora. V največji opozicijski stranki SDS pa se na predlog sprememb odzivajo z izjavo, da »ne gre za tematiko, ki bi bila nujna, in da je bilo to vprašanje sproženo zaradi tega, da bi se javna razprava odmaknila od vprašanj, ki so pomembnejša in ki bi jih bilo treba reševati urgentno«. Ob tem dodajajo, da so se državljani o volilnem sistemu odločali na referendumu in da je kot najprimernejši volilni sistem bil potrjen večinski volilni sistem, ki edini omogoča neposredne volitve in personalizacijo volitev.