Tudi država slab plačnik

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 9. marec 2010 / 06:00

Po mnenju podjetnikov je plačilna nedisciplina sedaj hujša kot ob osamosvojitvi, kar lahko v kratkem pripelje do verige stečajev.

Kranj – Prejšnji teden je slovensko javnost pretresla novica o samomoru štajerskega podjetnika, direktorja uspešnega družinskega podjetja, ki je zašlo v težave zaradi neplačil naročnikov. V istem času je na problem plačilne nediscipline opozorila tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je predstavila rezultate ankete na temo nelikvidnosti. »Dosedanje vlade niso naredile nič proti neetičnosti, nemoralnosti in protizakonitosti neplačevanja in izsiljevanja dolgih plačilnih rokov,« pravi Alenka Avberšek iz GZS, ki še ugotavlja, da je tudi država slab plačnik.

Anketa, v njej je sodelovalo prek štiristo podjetij, je sicer pokazala, da se stanje izboljšuje, dostopnost do kreditov veča, po drugi strani pa se plačilni roki podaljšujejo – na domačem trgu na 120 dni in več, v tujini v večini na šestdeset dni. Plačevanje obveznosti do države je zgledno, tudi država javna naročila plačuje bolje. Za blago in storitve potrebuje mesec do dva, pri gradnji do štiri mesece, plačilni roki občin pa so velikokrat slabši. Tudi na Gorenjskem so gospodarske razmere še vedno izjemne resne, likvidnost še posebej tepe gradbince.

O tem je pred kratkim že spregovoril Gregor Žontar, predsednik uprave Marmorja Hotavelj (vodilni v drugih večjih gradbenih podjetij se odgovorom na to temo izmikajo): »Krizo najbolj občutimo pri nepravočasnem poravnavanju zapadlih terjatev večine naših kupcev na domačem trgu. Zagotavljamo jo z najemanjem kratkoročnih kreditov, zavarovanjem terjatev in aktivnejšim sistemom za obvladovanje terjatev do kupcev.« »Plačilna nedisciplina je močno vraščena v naš sistem, predvsem v povezavi s pomanjkanjem vrednot in zaupanja,« pojasnjuje Jadranka Švarc, direktorica Območne zbornice za Gorenjsko, Kranj.

Podjetniki opozarjajo na nedopustno ravnanje, ko bivši aktivni lastniki, katerih podjetja so v postopkih zaradi insolventnosti, še vedno lahko odpirajo nova podjetja in nadaljujejo slabo prakso poslovanja. »Lani je imelo v začetku leta 3175 podjetij več kot pet dni blokiran račun, ob koncu leta 5252,« razkriva Romana Logar, generalna direktorica AJPES, in dodaja: »Smo v podobni situaciji kot v zgodnjih devetdesetih letih. Treba je uporabljati multilateralne kompenzacije.« Zato predlaga, da se podjetja vključijo v večstranski pobot in vladi predlagajo možnost izvedbe enkratnega obveznega pobota, kamor naj se vključi tudi zapadle obveznosti države. Sicer, tako na GZS, bomo maja lahko priče verižnim stečajem.