Pisano nebo

Kdaj, če ne na silvestrovo? Opozorila ne pomagajo kaj dosti. Staro in mlado malo pred polnočjo ali ob polnoči zapušča praznične mize in hiti gledat pisane zvezde različnih oblik, ki se usmerjajo v nebo. Bolj pohlevni ostajajo na kavču in jim je dovolj, če gledajo pisana obnebja na televizijskih ekranih. Nekateri nosijo rakete v srcu in zunanjega blišča in trušča ne potrebujejo. Lastniki domačih ljubljenčkov vedo, kako se živali bojijo donenja, grmenja in sikanja in jim poskušajo poiskati čim bolj gluhe prostore.

Čeprav je puranček tradicionalen, zapovedan ni. Pred leti smo imeli dvoje gostov, ki sta si bila diametralno nasprotna o tem, kaj naj bi bilo na slavnostni mizi. Moja kuhinja pa premajhna, da bi se lotila dveh menijev hkrati. Se mi je pa izstrelila raketa smeha, ko sem ugotovila, da oba rada jesta morsko hrano. Uvodni akord penine je spremljalo kramljanje, kakšne navade in vraže se prepletajo na silvestrovo. V sosednji Italiji je skoraj obvezno rdeče zapeljivo spodnje perilo, češ da prinaša srečo. Grki ob slavjih radi razbijajo krožnike. Nekaj časa, v sedemdesetih letih, je bila navada prepovedana, a menda imajo zdaj nekakšen nadomestek. Silvestrovo je zanje tudi noč kvartopircev. Kdor dobi, pobere vse, če igrajo za denar. Tisti, ki izgubi, naj bi imel naslednje leto srečo v ljubezni. Na Filipinih otroci in odrasli skačejo v zrak, da bi še malo zrasli. V Avstriji je, ko polnoč odbije, po radiu in na televiziji slišati Na lepi modri Donavi in marsikdo v tričetrtinskem taktu odpleše novemu letu naproti. V Mehiki postavljajo kovčke pred stanovanjska vrata v veri, da bodo v letu, ki prihaja, veliko potovali. Ko se v Madridu opolnoči oglasi zvon nad Puerto de Sol, Španci ob vsakem udarcu zvona pogoltnejo eno grozdno jagodo. V Romuniji pa so imeli nekoč otroci obhode z belimi ovčicami. Če si je kdo zaželel srečo, je ovčko pobožal, otroci pa so dobili nekaj drobiža ... Pri nas doma smo vlivali svinec, a je bilo zame vse abstraktne oblike! Nobenega ženina!

Rižota s kozicami (garnelami)

Za 4 osebe potrebujemo: 300 g riža za rižoto, 2 žlici oljčnega olja, 2 stroka česna, 3 šalotke, sol, poper, 2 vejici timijana, po možnosti svežega, 1 vejico rožmarina, 60 ml dobrega belega vina, 1500 ml zelenjavne juhe, 1 žličko nastrgane lupine eko pomaranče, 1 žličko nastrgane lupine eko limone, 70 g parmezana, 3 žlice masla, 300 g odtajanih kozic, 1 šopek peteršilja, brizg limoninega soka, brizg pomarančnega soka

Kozice oziroma garnele odtalimo. Šalotko in peteršilj sesekljamo, česen stremo, zelišči drobno narežemo in naribamo parmezan.

Na žlici olja popražimo šalotko in česen, da posteklenita, dodamo riž ter mešamo nekaj minut. Zalijemo z vinom in počakamo, da izpari. Dodamo dišavnice, limonino in pomarančno lupinico in zalijemo s poldrugo zajemalko vroče juhe. Brž ko izpari, dodamo spet dve zajemalki.

Kozice na hitro prepražimo na preostalem olju, solimo po potrebi in popramo. Dodamo peteršilj, vendar prihranimo štiri cele lističe za okras.

Rižoti dodamo maslo, parmezan in peteršilj in jo obložimo s kozicami. Ponudimo takoj na ogretih krožnikih.

Pa dober tek in silvestrovo, kakršno si želite!