Starejše najbolj pesti osamljenost

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / nedelja, 31. december 2017 / 14:38

»Tisto, kar najprej opazimo, da teži starejše, je osamljenost. Več kot trideset odstotkov, zlasti starejših od osemdeset let, jih pravi, da so osamljeni. V tem obdobju je prijateljev manj, sosedski stiki se razrahljajo, zaradi zaposlenosti je marsikje tudi manj družinskih stikov,« pravi Edvard Kavčič iz Zabreznice, eden od soustvarjalcev programa Starejši za starejše, dolgoletni predsednik Društva upokojencev Žirovnica, predani prostovoljec in častni občan občine Žirovnica.

Edvard Kavčič je eden od zaslužnih soustvarjalcev programa Starejši za starejše; programu je Evropski parlament pred meseci podelil nagrado državljan Evrope za leto 2017. Kavčič je tudi letošnji prejemnik priznanja za prostovoljstvo za leto 2016, ki ga podeljuje predsednik republike. Obenem pa je – od začetka decembra – tudi častni občan občine Žirovnica. Predvsem pa je predan prostovoljec, odličen organizator in človek s čutom za sočloveka ...

Kako se je vse skupaj sploh začelo? Kot pripoveduje, se je upokojil leta 1996, potem ko je več kot štiri desetletja delal v jeseniški Železarni. Po izobrazbi je elektrotehnik in inženir organizacije, nazadnje je delal kot direktor centra za prestrukturiranje kadrov. A po upokojitvi se ni počutil prav nič kot upokojenec. »Vedno sem veliko delal in zdelo se mi je, da mi kar nekaj manjka. Najprej sem se posvetil urejanju hiše, potem pa sem počasi začel sprejemati delo pri žirovniškem društvu upokojencev, kjer je bila že prej aktivna moja žena,« se spominja začetkov dela pri Društvu upokojencev Žirovnica, ki mu je leta 1999 začel predsedovati, zatem pa ga je vodil skoraj tri mandate. Kot pravi, ga je posebej pritegnila socialna problematika, saj so ugotavljali, da so nekateri upokojenci sicer zelo aktivni na področju kulture, športa, zanje so pripravljali tudi srečanja jubilantov, a veliko jih je še vedno ostajalo doma, za štirimi stenami. Porodila se je ideja, da bi obiskali prav vsakogar in poizvedeli, ali kaj potrebujejo, če jim lahko kako pomagajo ... Pripravili so poseben vprašalnik zanje, organizirali odmevno okroglo mizo, kar je bil prvi zametek programa Starejši za starejše. In ko je program leta 2004 v resnici zaživel pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije, so se mu Žirovničani pridružili med prvimi štirimi društvi. Cilj je bil obiskati vse starejše nad 69 let in ugotoviti, kako živijo, kaj potrebujejo ... Projekt se je razširil po vsej državi, danes v njem sodeluje tristo društev upokojencev s 3700 prostovoljci, samo na Gorenjskem jih je 350. Edvard Kavčič je danes koordinator projekta za Gorenjsko. »Največja kvaliteta tega programa je, da res obiščemo prav vsakogar. Ugotavljamo, da se ljudje šele po drugem, tretjem obisku malo odprejo in povedo, kaj jih teži ...« In kaj so največji problemi, ki jih opazijo prostovoljci? »Tisto, kar najprej opazimo, da teži starejše, je osamljenost. Več kot trideset odstotkov, zlasti starejših od osemdeset let, jih pravi, da so osamljeni. V tem obdobju je prijateljev manj, sosedski stiki se razrahljajo, zaradi zaposlenosti je marsikje tudi manj družinskih stikov,« pravi sogovornik. Zato veliko pomeni že klepet, druženje, skupna kava ... Če so težave tudi drugje, skušajo pomagati na druge načine, s paketi humanitarnih organizacij. Prostovoljci sicer ne nudijo strokovne pomoči, če je treba, informacije o težavah prenesejo naprej in potem skušajo najti strokovno pomoč. Težave so tudi takšne, o katerih se malo govori: demenca, nasilje nad starejšimi, zato je zelo pomemben pravi pristop. »Nikakor se ne vsiljujemo, temveč pomoč le ponudimo,« poudarja Kavčič. Starejše vabijo tudi na družabne aktivnosti, ponekod imajo skupine za druženje ob kavi, peljejo jih na kak izlet ... Edvard Kavčič, sicer oče dveh sinov in dedek treh vnukov, pa gleda tudi naprej, kako bi program še nadgradili, izboljšali, kako bi privabili nove prostovoljce in našli način, da bi jih nagradili ... Doma, v Žirovnici, je eden od ciljev gradnja enote doma starostnikov, stvari se premikajo. Vse s ciljem, da bi starejši živeli lepše in boljše.