Mucina medena hišica

Mucina medena hišica

Medene hišice so primerno in poceni darilo, a vseeno dragoceno, ker z njo podarjamo svoj prosti čas in vanjo vtkemo niti ljubezni do obdarovanca.

Navdih za hišico sem dobila letos, ko je Muca copatarica praznovala šestdeset let, po knjižici Ele Peroci in s čudovitimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec. Že večkrat sem delala podobne hišice po pravljici Janko in Metka J. in W. Grimma in povem, da je bilo to darilo za vnuka Mateja, ki je bil takrat star pet let, nepozabno doživetje.

Medene hišice so tudi primerno in poceni darilo, a vseeno dragoceno, ker z njo podarjamo svoj prosti čas in vanj vtkemo niti ljubezni do obdarovanca. Hišica zahteva kar nekaj časa. Ko so deli hišice pečeni, jih pustimo sušiti na toplem nekaj dni. Nato dele postopoma zlepimo, ker vsak del zahteva nekaj ur sušenja.

Sestavine, priprava, testo

Sestavine: 65 dag bele moke, pol zavitka pecilnega praška, pol zavitka začimb za medenjake, ščep soli, 6 dag margarine, 5 kopatih žlic medu, 35 dag sladkorja, 1 jajce, 1 rumenjak, 2 žlici limoninega soka in 1 limonin sladkor. Za sladkorni led za lepljenje delov in okrasitev potrebujemo: 1 beljak, 25 dag sladkorja v prahu in 2 žlici limoninega soka. Lepimo z žličko in pisalko za torte. Dodatki: bomboni in semena. Ostalo; papir za šablone, barvice in lepilo.

Priprava: Iz tršega papirja izrežemo šablone za dele hišice, ki naj gredo vsi naenkrat na pekač. Na naš pekač gredo naslednje dimenzije: streha iz enega pravokotnika 17,5 cm x 13 cm. Tega pred pečenjem in po njem prerežemo čez pol, da dobimo 2 dela strehe po 8,3 x 13 cm. Zadnji del hišice je enakostranični trikotnik s stranicami 13 cm in v njem izrezano okno. Sprednji del hišice je enakostranični trikotnik s stranicami 5 cm. V njem izrežemo polkrog. Muco narišemo v velikosti 11 cm in kvadratast dimnik (3 cm) na trši papir in izrežemo. Zadaj prilepimo zatič iz zobotrebca. Tega vtaknemo v podstavek – piškotek. Vse ostale dodatke k hišici naredimo iz ostankov testa in z modelčki za piškote.

Testo: Moko, pecilni prašek, dišave in sol zmešamo na mizi. Naredimo jamico. V kozici malo segrejemo med in margarino. Nato vmešamo še sladkor, jajce, rumenjak, limonin sok in limonin sladkor. Zamesimo gladko testo, ki naj počiva vsaj 1 uro. Pokrijemo ga s posodo, da se ne izsuši.

Odrežemo papir za peko v velikosti pekača in ga položimo na mizo. Testo razvaljamo na tem papirju pol centimetra debelo. Na testo položimo šablone in z nožkom izrežemo dele hišice. Če ostane še kaj prostora na papirju, izrežemo z modelčki piškote. Odvečno testo in šablone odstranimo. Nato vse dele iz testa povlečemo s papirjem za peko vred na pekač. Iz odvečnega testa, ki ga ostane skoraj polovica, zvaljamo smreke in živali z modelčki. Za vsako smreko potrebujemo eno celo smreko in eno na pol prerezano smreko ter podlago, vse iz testa. Tudi za gozdne živali potrebujemo podlago – piškotek, na katero jih bomo potem prilepili z ledom. Polovico že pečene smreke prilepimo na sprednjo in na zadnjo stran cele smreke po sredini. Pozor! Prerežemo lahko le takoj pečene še vroče smreke. Pečemo v ogreti pečici pri 170 stopinjah C 25–30 minut. Pečene dele lepimo z ledom po nekaj dneh. Če se nam pa mudi, jih lahko osušimo v topli pečici.

Lepljenje in okrasitev

Z dobro zmešanim sladkornim ledom, ki mora biti zelo gost, in s pisalko za torte najprej narišemo opeko na obeh delih strehe. V led položimo bombone. Okrasimo tudi smreke, tako da naredimo kupčke in nanje prilepimo semena kot storže. Ko se to posuši, kar traja 3 do 5 ur, zlepimo najprej sprednji del – vrh hišice na en del strehe tako, da je sprednji del pomaknjen za kakšen centimeter navznoter pod streho. Prilepimo tudi zadnjo stran hišice na streho. Dele podstavimo s predmeti, da se ne premaknejo. Drugi dan prilepimo še eno stran strehe. Z ledom premažemo še vrh hišice in znotraj po stičiščih, da je bolj trdno. V led po vrhu zataknemo bombone in hiško še dodatno okrasimo s pisalko.

Smreke zlepimo tako, da najprej prilepimo eno polovičko na celo smreko, ko se pa posuši, pa še drugo polovico na drugo stran smreke. Ko sta oba dela posušena, vso smreko pritrdimo še na podlago.

Izdelek – hišico postavimo na topel prostor. Užitna bo ves mesec, seveda če je prej ne pojemo. Vmes se iz hišice in dodatkov še bolj razvije praznični vonj. Pa veliko užitkov s to prikupno hišico.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:37

Najboljša poslovna ideja

Ljudska univerza (LU) Tržič je zaključila podjetniški program Natečaj za najboljšo poslovno idejo Tržič 2020. Glavno nagrado za poslovno idejo Moj plan je komisija namenila Ianu Polaku Rožacu.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 2. marec 2014 / 16:23

Med počitnicami zasedeni

V Kranjski Gori imajo te dni idealne zimske razmere, ki v kombinaciji z zimskimi počitnicami dobro polnijo njihove turistične nastanitve. V Bohinju so hoteli med tednom ta čas zasedeni od 50- do 70-od...

Šport / nedelja, 2. marec 2014 / 16:21

Domen Škofic naj športni plezalec

Planinska zveza Slovenije je nagradila alpiniste in športne plezalce za dosežke v minulem letu. Letos so prvič podelili tudi nagrado za življenjsko delo – prejel jo je Tone Škarja.

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 2. marec 2014 / 16:19

Najboljša hrana je lokalna

Občina Cerklje nadaljuje sklop srečanj in izobraževanj, s katerimi želijo opozoriti na pomen domače hrane in spodbuditi povezanost med lokalnimi kmeti in potrošniki. Sestavili bodo seznam lokalnih pon...

Gorje / nedelja, 2. marec 2014 / 16:18

Poplačali dolg za projekt REAAL

Na Občini Gorje so dobili povrnjena vsa sredstva za projekt REAAL, v okviru katerega so izvedli energetsko obnovo šole.

Škofja Loka / nedelja, 2. marec 2014 / 16:18

Zahvala zvestim krvodajalcem

Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka je izreklo priznanja krvodajalcem, ki so kri darovali od pet- do devetdesetkrat.