Časopis tudi za praznike

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 29. december 2017 / 14:34

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (24)

Čeprav so bili dnevi med soboto in torkom praznični, je Gorenjski glas v sredo izšel. Danes je pred vami petkova številka, ki ni čisto običajna. Nosi številko 104 in je zadnja številka Gorenjskega glasa v letu 2017. Prihodnji teden, ko bomo začeli leto 2018, se bo zgodba ponovila. Kljub dvodnevnemu novoletnemu praznovanju bo v sredo pred vami prva številka v novem letu, v petek pa druga. Časnikarski koledar se namreč odpira nekoliko drugače kot običajno. Časopis mora iziti kljub praznikom in dela prostim dnevom. Naročnikom in bralcem smo obljubili toliko in toliko številk in obljubo je treba držati. Dogodkov, še posebno bolj resnih, je sicer med prazniki manj, zato pa je več drugih, srečnih in žalostnih, in o njih moramo poročati. Zato so prazniki za novinarje delavni. Spominjam se primerov, kako začudeno so me nekaj časa gledali znanci, ko sem v nedeljo ali na praznik moral na teren in popoldne ali zvečer sesti za pisalni stroj in kasneje za računalnik in pisati. Ali nisi prost, saj je vendar nedelja, praznik! V letih, ko smo novinarji še pisali na pisalni stroj in prenos besedil ter fotografij po elektronski pošti še ni bil mogoč, pa smo morali iti vsako nedeljo v uredništvo v Kranj in oddati večino napisanega za torkovo številko. Da so potem lahko kolegi, zadolženi za tehnično pripravo časopisa, pravočasno naredili svoje.

Vseh sedemdeset let izhajanja našega časopisa ni bilo tako. Vsaj v prvih desetletjih izhajanja ne. Če je bil dan izida praznik, časopisa ni bilo, le številka pred tem datumom je bila običajno zajetnejša, z več branja. Rekli smo ji razširjena, dvojna. Bralci so bili zadovoljni, da so imeli več možnosti za branje. Pa tudi teme so bile za take številke zanimivejše, bolj posebne, članki pa daljši. Danes so drugačni časi pa tudi ljudje smo se spremenili in postali zahtevnejši. Včasih se naročniki niso pretirano razburjali, če je prinesel pismonoša časopis opoldne, če pa je imel več tudi druge pošte, pa še kasneje ali celo naslednji dan. Danes želi imeti vsak časopis čim prej zjutraj, da ga prelista ob kavi, ob zajtrku ali po prihodu v službo. Če so bili dnevi pred tem praznični, ga bolj malo zanima. Razumljivo. Novica je nekaj vredna, če je sveža. V prispodobi: kot topla, ravno pečena jutranja žemljica!

Seveda pa so tudi v naši hiši dnevi okrog božiča in novega leta bolj praznični. Goste, ki pridejo k nam po opravkih ali nam želijo zgolj voščiti vse dobro v prihajajočem letu, pozdravlja novoletna jelka in seveda prijazni ustvarjalci našega časopisa.