Alarm zaradi bolniških odsotnosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / / 13:16

V Kranjskih vrtcih imajo velike težave z bolniškimi odsotnostmi zaposlenih, saj je njihov delež skoraj za štirideset odstotkov višji v primerjavi s slovenskim povprečjem v primerljivih zavodih, ki delujejo na področju predšolske vzgoje.

Kranj – Povprečna bolniška odsotnost v Kranjskih vrtcih znaša skoraj deset odstotkov, povprečje za druge zavode na področju predšolske vzgoje v Sloveniji pa je slabih sedem odstotkov, ugotavlja ravnateljica Kranjskih vrtcev Tea Dolinar. Zato so se v začetku letošnjega šolskega leta lotili temeljite analize zdravja njihovih zaposlenih, da bi odkrili vzroke za to.

Na visok delež bolniških odsotnosti so pred časom postali pozorni tudi v svetu zavoda Kranjskih vrtcev, vodenje katerega je v začetku novembra prevzela Irena Dolenc. »Tudi sama menim, da bi bilo treba ugotoviti, ali je to posledica nezadovoljstva pri delu ali gre za izkoriščanje bolniških odsotnosti,« je dejala. Svet zavoda je še pod prejšnjim vodstvom celo sprejel sklep, da naj zavod najame detektiva, ki bi preverjal zaposlene na bolniški odsotnosti. Sama temu ni najbolj naklonjena. »Nezaupanje lahko vodi v poslabšanje odnosov znotraj zavoda,« je opozorila in dodala, da se ji zdi bolj pomembno ustvarjati pozitivno klimo v zavodu, da bodo zaposleni radi prihajali na delo. Zaveda pa se, da so težave zaradi odsotnosti strokovnega osebja v tako velikem zavodu, kot so Kranjski vrtci, bolj opazne. Veliko število enot na med seboj tudi zelo oddaljenih lokacijah jim namreč onemogoča, da bi v primeru večje odsotnosti tako otrok kot strokovnega osebja zaradi bolezni združevali oddelke.

Ravnateljica upa, da bo analiza, ki jo izvajajo v sodelovanju z nacionalnim inštitutom za javno zdravje in kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, pokazala, kje so težave. Med drugim spremljajo različne dejavnike tveganja, kot so preobremenjenost, premalo gibanja, nepravilna prehrana in drugo. »Ne glede na vse pa sumimo, da je glavna težava lahko tudi v starostni strukturi zaposlenih. Več kot tretjina kolektiva, okrog 124 zaposlenih, ima več kot trideset let delovne dobe, po drugi strani pa je veliko mladih – okrog sto zaposlenih ima manj kot deset let delovne dobe. Le 51 zaposlenih ima med dvajset in trideset let delovne dobe,« je navedla Tea Dolinar. Zato se ji zdi pomembno, da se težav bolniških odsotnosti lotijo na pravi način. Na predlog ustanovitelja bodo sicer v prihodnjem letu najeli tudi detektiva, a sama podobno kot Irena Dolenc meni, da je bolj smiselno graditi na zaupanju. Obenem je to za zavod velik strošek, saj bodo za detektiva odšteli od tri do štiri tisoč evrov na leto. »Zato ga bomo najeli samo takrat, ko bo obstajal res utemeljen sum, da gre za zlorabo bolniške odsotnosti.«

Čeprav bodo končni rezultati analize znani šele marca prihodnje leto, pa prve ugotovitve kažejo, da je med težavami, zaradi katerih zaposleni poiščejo zdravniško pomoč, že na petem mestu po pogostosti stres oziroma psihične težave. »Tu pa se že lahko skriva mobing ali neprimerna komunikacija med zaposlenimi,« je pojasnila Tea Dolinar. Najbolj pogosta so sicer obolenja mišično kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo bolezni dihal, na tretjem mestu je bolniška odsotnost zaradi nege družinskega člana, na četrtem pa infekcijske in parazitske bolezni. Na podlagi omenjene analize bodo za prihodnje šolsko leto pripravili ukrepe, da bi se v čim večji meri izognili tako pogostim obolenjem.