Julij Dereani in elektrika v Kamniku

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (128)

Kamniški politik, zdravnik, kamniški župan, doktor znanosti Julij (Julius) Dereani se je rodil 20. decembra 1861 v Žužemberku. Na volitvah 27. oktobra 1911 je bil izvoljen za občinskega odbornika v Kamniku, 14. decembra 1911 pa za kamniškega župana. Bil je član Slovenske ljudske stranke in poleg Nandeta Novaka edini kamniški župan iz prve polovice dvajsetega stoletja, ki ni spadal k liberalnemu taboru. Med njegovim županovanjem je bila decembra 1912 v Kamniku postavljena električna razsvetljava. Razširil je cesto na južnem in severnem uvozu v mesto. V tem obdobju je bil tudi član šolskega odbora. Izvedbo nekaterih projektov, zlasti glede šolstva, mu je preprečila prva svetovna vojna. Službo župana je opravljal do leta 1921, ko ga je nasledil Rihard Karba. Umrl je 29. julija 1929 v Kamniku in bil pokopan v rodbinski grobnici ženinih sorodnikov v Mengšu.

Srednjo šolo je obiskoval v Novem mestu in jo zaključil z odliko. Medicino je študiral na Univerzi na Dunaju. V študijskem letu 1881/82 je bil eden od številnih štipendistov slovite Knafljeve ustanove, ki so jo ustanovili z zapuščino slovenskega rimskokatoliškega duhovnika Luka Knaflja za Kranjce. Promoviran je bil 23. decembra 1887. Po opravljenem vojaškem roku, ki ga je preživel v vojaški bolnišnici v Dubrovniku in službi sekundarija v bolnišnici v Ljubljani, je leta 1889 v Kamniku odprl ordinacijo. Da je Dereanijeva ordinacija v Kamniku začela z delom septembra 1889, je dokazano, ker je takrat oglaševal zdravniško prakso v Slovencu,  Slovenskem narodu in Laibacher Zeitungu. V Slovenskem narodu je bil objavljen tudi članek, v katerem je zapisano, da je Dereanija na mestu tajnika Sokola zaradi selitve v Kamnik nasledil Ivan Mejač.

V začetku svoje zdravniške prakse je bil Julij Dereani zdravnik splošne prakse, kasneje pa je v Kamniku opravljal delo okrožnega zdravnika. Kot okrožni zdravnik je bil leta 1899 naveden med zdravniki, ki so imeli pravico voliti v zdravniško zbornico. Po smrti Augusta Walterja leta 1910 je občasno opravljal tudi delo obratnega zdravnika v kamniški smodnišnici. 

Dereani se je dvakrat poročil. S prvo ženo Marijo sta imela sina, ki je najverjetneje umrl že zelo zgodaj. Leta 1894 je zaradi tuberkuloze umrla tudi Marija. Drugič se je poročil z Mengšanko Frido Kurzthaler, po rodu češko Nemko. Imela sta sina Alberta. Leta 1913 sta kupila hišo na Trgu 23 (danes Glavnem trgu) v Kamniku, v kateri si je v pritličju uredil ordinacijo. Po drugi svetovni vojni je bil v tej hiši nekaj časa zdravstveni dom.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kovorju pri Tržiču se je 18. 12. 1813 rodil narodni buditelj duhovnik Andrej Aljančič. Leta 1888 je postal papežev prelat. Za Kovor je skoraj povsem na svoje stroške dal narediti vodovod. V oporoki je dva tisoč goldinarjev zapustil revnim učencem iz Kovorja.

V Kranju se je 18. 12. 1820 rodil Ivan Blažir, in sicer očeti Ivanu, gostilničarju, in materi Barbari, rojeni Wenzel. Kot tajnik na notranjem ministrstvu je zahteval, da so državni zakoni tudi v slovenščini.

V Stražišču se je 20. 12. 1792 rodil prostozidar, vitez s Khislsteina Sigismund Pagliaruzzi. Njegov oče je bil kranjski župan vitez s Khislsteina Natalis Pagliaruzzi.

V Češnjevku pri Cerkljah se je 20. 12. 1884 rodil Janko Hacin. Kot gospodarski in finančni izvedenec jugoslovanske vlade je sodeloval na več mednarodnih konferencah.