Teden gorenjskega bančništva
Če bi letos morali izbrati teden, ki je najbolj zaznamoval dogajanje v gorenjskem bančništvu in hranilništvu, bi brez oklevanja izbrali minuli teden. Upravni odbor Save, ki je največja lastnica Gorenjske banke in vodilna v konzorciju za prodajo večinskega paketa bančnih delnic, je namreč v sredo oblikoval dokončno pogodbo za prodajo delnic. Tedaj se je v javnosti še ugibalo, ali je izbrani kupec srbska AIK Banka, a ko je v soboto ta javno napovedala objavo ponudbe za odkup še preostalih delnic, ni bilo več nobenega dvoma: Gorenjska banka, nekdanji gorenjski ponos in tudi hrbtenica gorenjskega gospodarstva, prehaja v srbske roke. Medtem ko je pred petnajstimi, šestnajstimi leti belgijski pivovarski velikan Interbrew z namero o prevzemu Pivovarne Union razplamtel v Sloveniji žolčno razpravo o tujem lastništvu in nacionalnem interesu, tokrat, ob prevzemanju Gorenjske banke, v javnosti vsaj doslej ni bilo slišati nobenih pomislekov in vprašanj. Zakaj? Slovenija je namreč v času od Interbrewa do AIK Banke prehodila pot, na kateri se je zgodilo marsikaj: nacionalni interes je izpuhtel v spoznanje, da je ne glede na poreklo lastništva najpomembnejše, da podjetje dobro posluje in da delavci dobivajo plače; številni menedžerski odkupi, v katerih so sodelovali domači poslovneži, so klavrno propadli, v krizi pa so se tuji lastniki marsikje izkazali kot rešitelji za domača podjetja. Tudi v Gorenjsko banko je vstopil tuji lastnik v času velike bančne krize, ko je banka morala kapitalski primanjkljaj zakrpati z dokapitalizacijo.
Če je Gorenjska banka minuli teden dokončno odprla vrata tujemu lastniku, so delničarji Hranilnice Lon na četrtkovi skupščini preoblikovali prednostne delnice v navadne in s tem olajšali upravi izvedbo dokapitalizacij, ki jih bo hranilnica v prihodnje potrebovala za širitev obsega poslovanja in tudi za zapolnitev kapitalske luknje, ki jo je povzročila gradnja nove poslovne stavbe. Dokapitalizacije so že doslej precej spremenile lastniško podobo hranilnice, v prihodnje jo bodo verjetno še bolj. Od (novih) lastnikov bo tudi najbolj odvisno, ali bosta obe gorenjski denarni ustanovi, ki sta že za slovenske razmere dokaj majhni – Gorenjska banka s 4,09-odstotnim deležem bilančne vsote (ob koncu leta 2016) in Hranilnica Lon z 0,69-odstotnim –, ohranili samostojnost ali bosta »podlegli« koncentraciji, v okviru katere se je v Sloveniji število poslovnih bank v zadnjih desetih letih že zmanjšalo s štiriindvajset na petnajst.