Včasih je bilo več spoštovanja

Državni zbor letos praznuje petindvajset let. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Pred jutrišnjo obletnico danes poteka slavnostna seja državnega zbora mandata 2014–2018.

Kranj – Prvi državni zbor je nadomestil prejšnjo tridomno skupščino, zakonodajno telo med leti 1990 in 1992. Predsednik skupščine je bil gorenjski rojak dr. France Bučar, ki je kot najstarejši poslanec tudi vodil konstitutivno sejo novega državnega zbora 23. decembra 1992. Za predsednika je bil takrat izvoljen Herman Rigelnik.

Največ sedežev v parlamentu je na volitvah prejela Liberalno-demokratska stranka (LDS), in sicer 22, sledili so Slovenski krščanski demokrati (SKD) in Združena lista (ZL), ki so na začetku mandata sestavile koalicijo s skupaj 51 sedeži v parlamentu, 37 poslanskih sedežev pa so prejele stranke opozicije: Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki je z 12 sedeži v opoziciji prednjačila, Slovenska ljudska stranka (SLS), Demokrati – Demokratska stranka (DS), Zeleni Slovenije (ZS) in Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS). Sedeže v parlamentu je torej dobilo osem političnih strank, poleg tega tudi predstavnika narodnih skupnosti (italijanske in madžarske), ki jima poslanski mesti pripadata že po ustavi. Prvo mandatno obdobje je zaznamovalo več sprememb, tako sta ob koncu mandatnega obdobja koalicijo sestavljali le še dve stranki, LDS in SKD, na opozicijski strani je nastala nova poslanska skupina Slovenska nacionalna desnica (SND), več poslancev je prestopilo med poslanskimi skupinami, sredi mandata je odstopil predsednik državnega zbora Herman Rigelnik in leta 1994 ga je nadomestil Jožef Školč. Novembra 1996 se je mandat prvega državnega zbora iztekel in po volitvah je delo nastopil nov.

Najmlajša poslanka

Kako se dela v prvem državnem zboru spominjajo takratni poslanci, izvoljeni na Gorenjskem? Irena Oman iz Kranja je bila takrat s 25 leti najmlajša poslanka. A že dva tedna po potrditvi mandata je šla na porodniški dopust in njena Manca je bila »prvo parlamentarno dete«. Tako je bila v poslanskih letih razpeta med delom in materinstvom, kar je po njenih besedah značilnost žensk v vseh poklicih. Opaža pa tudi, da je politika še vedno v domeni moških, čeprav ti dajejo priložnost tudi ženskam, a bolj s figo v žepu. Irena Oman je bila izvoljena kot članica stranke SNS. »Bombastičnih dvanajst,« se spominja in svoj pristanek na kandidaturo ocenjuje kot pogumen, saj si ni predstavljala, da bo izvoljena. Pravi, da si danes najbrž ne bi upala, saj meni, da je poslansko delo zelo pomembno in bi bili lahko kandidati malo bolj samokritični. »V prvem mandatu so bili še pristni odnosi, ne glede na politično opcijo se je dalo marsikaj dogovoriti in vsak je držal besedo. Državni zbor je imel takrat večji ugled kot danes,« razmišlja nekdanja poslanka, ki se ne ukvarja več s politiko in je tudi ne pogreša. Danes vodi svoj center pilatesa in aerobike.

V raznorodni koaliciji

Ignac Polajnar je bil izvoljen že v slovensko skupščino, nato pa leta 1992 tudi v prvi državni zbor. Bil je član stranke SKD in je vodil tudi njeno poslansko skupino, tako da je imel precejšnjo odgovornost. »Poslanski mandat prvega sklica državnega zbora imam v lepem spominu, čeprav je bilo pogosto zelo turbulentno, predvsem zato, ker smo bili v zelo raznorodni koaliciji,« pravi nekdanji poslanec z Gorenjskega. »Tlakovali smo pot državnega zbora za naslednje mandate. Moram pa poudariti, da je takrat med nami vladalo spoštovanje, čeprav smo bili zelo različnih pogledov. Danes opažam, da je takih odnosov vse manj, pa ne le v državnem zboru in politiki, pač pa tudi v okolju nasploh. Tudi družba je razdeljena podobno kot politika in imam občutek, da se razdvaja namenoma.« Ignac Polajnar, danes član stranke NSi, naslednice SKD, po končanem mandatu politike ni zapustil, profesionalni politik pa res ni bil več. Pozneje je delal v državni upravi in se z ministrstva za izobraževanje pred dvema letoma upokojil. Nostalgije za politiko ne čuti. »Opravili smo delo, ki je bilo potrebno. Morda bi kakšno takratno odločitev kot vodja poslanske skupine danes sprejel drugače,« sklene Polajnar.

Poslansko delo velika sprememba

Poslanec prvega sklica je bil tudi kranjski zdravnik Dušan Bavdek, ki je bil izvoljen kot kandidat Združene liste socialnih demokratov. »Spomini na to obdobje so lepi. Glede na delo, ki sem ga prej opravljal, pa je bilo poslansko zame velika sprememba. Poslanci smo sprejemali vse pomembne zakone, o njih razpravljali v poslanskih skupinah (našo je vodil Miran Potrč) in na razpravo, kjer smo se potem dogovorili o glasovanju, se je vsak s svojega področja temeljito pri­pravil. Jaz sem sodeloval v odborih za mednarodne odnose, šolstvo in zdravstvo,« se spomni Dušan Bavdek, za katerega je bilo delo v politiki velika sprememba, a tudi dragocena izkušnja. Odnosi v državnem zboru so bili drugačni kot danes, manj je bilo medstrankarskega »spotikanja«, več sodelovanja, stranke so tekmovale predvsem v tem, katera bo prispevala boljše amandmaje k zakonodaji. Stiki z nekdanjimi poslanskimi kolegi prvega sklica se niso pretrgali, pravi sogovornik, takratni predsednik jih občasno skliče, odnosi med njimi pa so še vedno prisrčni. Dušan Bavdek, ki ga je politika sicer zanimala, se je po poslanskem mandatu vrnil k svoji prvi življenjski izbiri, medicini. »In ni mi žal,« zatrjuje sedaj že leto dni upokojeni zdravnik, ki je zadnjih deset let delal v zasebni praksi.