Cena mleka pod evropskim povprečjem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. december 2017 / 10:25

Rejce črno-belega goveda, ki se večinoma preživljajo s prirejo mleka, je na občnem zboru svojega društva zanimalo tudi, zakaj je odkupna cena mleka v Sloveniji pod evropskim povprečjem.

Rodica – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme Slovenije so se v soboto zbrali na biotehniški fakulteti na Rodici na občnem zboru, ki je bil tako kot vedno prepletanje uradnega in strokovnega dela. V formalnem delu zbora so potrdili poročila o letošnjem delu in program dela za prihodnje leto ter podelili priznanja rejcem za izjemne rejske dosežke, v strokovnem delu so se seznanili z aktualnim kmetijskim dogajanjem, s pripravami na sprejetje Skupne kmetijske politike Evropske unije v naslednjem sedemletnem programskem obdobju, s spremembami na področju selekcije in kontrole ter s poročilom o strokovni ekskurziji po Združenih državah Amerike.

Kakšna kmetijska politika po letu 2020

Ker se rejci črno-belih krav ukvarjajo predvsem s prirejo mleka, jim je Tadeja Kvas Majer, direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavila izvajanje kmetijske politike v mlečnem sektorju, med drugim tudi različne finančne podpore, ki sta jih država in Evropska unija namenili mlečnim kmetijam na podlagi zbirne vloge in različnih razpisov. Kot je dejala, se je v zadnjih štirinajstih letih število kmetijskih gospodarstev, ki oddajajo mleko, zmanjšalo s 13.900 na nekaj manj kot šest tisoč, hkrati pa se je količina odkupljenega mleka povečala za 18 odstotkov. Odkup mleka se povečuje tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Oktobra je povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji znašala 32,95 evra za sto kilogramov in je bila nižja od povprečja v Evropski uniji, ki je znašalo 36,7 evra. Pri mlečnosti 6500 kilogramov mleka na kravo je cena v Sloveniji pokrivala 90 odstotkov rejskih stroškov.

Znani so že tudi prvi obrisi Skupne kmetijske politike Evropske unije po letu 2020. Kot je dejala Tadeja Kvas Majer, bodo neposredna plačila tudi v prihodnje ostala ključni del evropske kmetijske politike, vendar naj bi bila bolj ciljno usmerjena in pravična, kar naj bi dosegli tako, da bi (ob upoštevanju delovne sile) omejili obseg plačil na prejemnika, uvedli degresivna plačila za velike kmetije, namenili plačila le kmetom, ki živijo od kmetovanja, in nadaljevali s poenotenjem plačil med državami članicami unije. V prihodnje naj bi se bolj osredotočili na učinkovito upravljanje z naravnimi viri, na varovanje okolja ter na prilagajanje podnebnim spremembam, prilagodili pa naj bi se tudi pričakovanjem potrošnikov, ki vse bolj povprašujejo po ekološki hrani, hrani višje kakovosti, lokalni in inovativni hrani.

Nesprejemljivo vrednotenje nepremičnin

Na občnem zboru je Andrej Šalika z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil rejcem evropsko uredbo o reji živali in obveznost Slovenije, da do 1. novembra prihodnje leto uredbi prilagodi zakonske in podzakonske akte ter izvajanje rejskih programov, Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa je predstavil ukrep Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, za katerega bo v kratkem objavljen tudi javni razpis. Ravnik se je odzval tudi na nekatere aktualne probleme v kmetijstvu, med drugim je dejal, da zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin prinaša za kmetijstvo nekatere nesprejemljive rešitve in da se jim v zbornici zdi sedanja organiziranost javne službe kmetijskega svetovanja ustrezna, saj služba izpolnjuje glavne naloge. V razpravi je bilo slišati različne predloge in mnenja, tako so se kmetje zavzeli za skrajšanje zimskega obdobja, v katerem ni dovoljeno gnojenje z živinskimi gnojili, zanimalo pa jih je tudi, zakaj je odkupna cena mleka v Sloveniji pod evropskim povprečjem. Kmet Marko Dolinar je ob tem dejal, da bi kmetje morali imeti vsaj tolikšne dohodke, da bi se lahko normalno preživljali in šolali otroke.